Poslušam Sinatro in ne obračam pogleda od Guernice

Anadeja Bajzek

Poglejte svoj seznam najljubših skladb, knjig ali filmov. V bistvu katerekoli vrste umetnosti. Poznate ozadje njihovega nastanka? Poznate zgodbe, ki so zaznamovale življenja njihovih stvariteljev?

Umetnost nikoli ni zgolj površinska, zato sem vedno želela doumeti, kaj je v eliksirju navdiha in od kod ta izvira. Zato je toliko bolj grenko spoznanje, da so vrhunci umetnosti pogosto nastali iz nečesa sprevrženega, temačnega. Vprašanje razmerja med umetnikom in umetnostjo je labirint, v katerem se neprestano izgubljamo, izhod pa vsak vidi drugod.

Ogled zloglasnega filma Leaving Neverland, ki je letošnje leto na zatožno klop zaradi spolne zlorabe dečkov (spet) postavil Michaela Jacksona, je bil težji, kot sem pričakovala. Obdržati objektivno držo je skoraj nemogoče. Še bolj zapleteni pa so občutki po ogledu – je bil torej Michael pošast ali eden najboljših ustvarjalcev, ki so kadarkoli živeli? Ali oboje?

In če bi zaradi teh obtožb želeli iz zavesti izbrisati kralja popa, bomo krono vzeli tudi kralju rock ‘n’ rolla? Elvis ni pretirano skrival svoje naklonjenosti do mladoletnih deklet. Navsezadnje je tudi svojo bodočo ženo Priscillo spoznal, ko je ta bila stara komaj 14 let. Tu so še: Frank Sinatra in fizični obračuni nad njegovimi ženami, John Lennon, ki naj bi bil nasilen do Yoko Ono, ali Ike Turner do Tine, Picasso naj bi nekoč izjavil, da »obstajata le dve vrsti žensk: boginje in predpražniki«. Potem so tu še antisemitska nagnjenja Richarda Wagnerja, za slikarja Edgarja Degasa pa so bile njegove balerine le rekviziti, ki so mu morale kljub fizičnim bolečinam pozirati ure in ure, da je na platno ujel zlovešč svet francoskega baleta v 19. stoletju, kjer sta prostitucija in kultura hodili z roko v roki.

Human Nature, Can’t Help Falling in Love With You, Imagine so skladbe, ki sem jih slišala neštetokrat in so me spremljale od otroštva. Govorijo o ljubezni, miru, sprejemanju. Ko sem se v osnovni šoli prvič srečala z Degasovimi slikami, sem na njih videla le nedolžno eleganco plesa. Naivno sem verjela, da je biti »Picassova muza« moralo biti nekaj častnega in čudovitega, četudi jim njihove upodobitve pretirano ne laskajo. 

Morda je ravno zato tako težko verjeti tistemu, kar se skriva za zaveso. Zgodbam o zlorabah, nasilju, mizoginiji. Vendar pa nam lahko te dileme pokažejo dvojnost človeškega duha. Nobeden namreč ni samo črn ali samo bel, in tako nas tudi to, da cenimo in priznavamo sposobnosti nekoga, še ne spremeni v pošasti. Lagala bi, če bi trdila, da bom, ko zaslišim Sinatro, utišala radio ali da bom obračala pogled od Guernice.

Izbrisati ene najpomembnejših trenutkov kulture in si oprati roke je nemogoče. Vseeno je odločitev vsakega posameznika, da interpretira umetnost, ki jo konzumira, in se pri tem sooči tudi z moralnimi vprašanji, ki jih njeno ozadje zastavlja. Namen umetnosti je prav ta, da nas vodi v razmislek o naših lastnih vrednotah in dojemanju sveta. X

Be the first to comment on "Poslušam Sinatro in ne obračam pogleda od Guernice"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*