Prodaja študentske srebrnine ali unovčenje skritega jokerja

Foto: Luka Černe

Nepremičnine ŠOU

Maja 2021 so mediji razkrili, da Študentska organizacija univerze v Ljubljani (ŠOU) na spletni strani Nepremicnine.net zbira nezavezujoče ponudbe za več svojih nepremičnin. V paketu je ŠOU ponujal prostore na treh lokacijah v Ljubljani, zbiranje ponudb pa se je zaključilo prvega junija lani. Kot nekatere druge poteze aktualnega predsedstva ŠOU, je tudi ta med opozicijskimi poslanci študentskega zbora požela veliko razburjenja, saj ti o nameri predhodno niso bili obveščeni. Marsikoga med njimi pa je zmotila nizka cena nekaterih prostorov. Predsednik ŠOU Klemen Petek je lanskega maja na osmi seji študentskega zbora dejal, da gre le za informativno zbiranje ponudb. Da nadaljnjih korakov dejanske prodaje ne načrtuje, nam je potrdil tudi v pogovoru ob začetku študijskega leta.

Jakob Murovec

Klemen Petek je v pogovoru za Klin pojasnil, da je ŠOU želel samo preveriti vrednost nekaterih svojih nepremičnin. Povod za to preverjanje naj bi bil lanski upad njim namenjenih državnih sredstev. »Na tržišče smo šli zato, da bi lahko preživeli in v proračun vključili še nekatere postavke.« Po izklicnih cenah bi prodaja študentske nepremičninske srebrnine študentski organizaciji prinesla dva milijona in 21.250 evrov.

Na ŠOU so nekaj ponudb sicer prejeli, vendar so vse zavrnili. »To smo storili, ker je finančna slika v organizaciji trenutno v redu,« je razložil Petek. Na vprašanje, kdo je dal ponudbe in v kakšni vrednosti, ni želel odgovoriti.

»Na tržišče smo šli zato, da bi lahko preživeli in v proračun vključili še nekatere postavke.«

Dokončno prodajo bi sicer moral z glasovanjem potrditi še študentski zbor. Glede na to, da so prodaji izraziteje nasprotovali le v opozicijskem Zagonu, ki ima pet od 34 poslancev, bi do prodaje prišlo dokaj enostavno.

Foto: Luka Černe

V nepremičninskem naboru ŠOU so trenutno prostori na štirih lokacijah po Ljubljani. To so prostori na Kersnikovi 4 in 6, študentsko središče Kampus na Pivovarniški 6 ter prostori na Vojkovi 63. ŠOU glede na strategijo načrtuje prodajo na treh od štirih lokacij, edine nepremičnine, ki po strategiji niso namenjene za prodajo, so nepremičnine na Kampusu. 

Komu in za koliko bi lahko šle nepremičnine?

Študentom dobro poznana je Kersnikova 4, kjer je v lasti ŠOU legendarni klub K4. Klub je že dalj časa v najemu, z njim trenutno upravlja podjetje Gast Ent. Organizacija je klub na trg postavila že leta 2019 in sicer za 700.000 evrov, v lanski prodajni ponudbi pa je cena znašala kar za tretjino manj, in sicer za 470.000 evrov. 

Po takšni ceni bi kvadratni meter nočnega kluba nanesel 1000 evrov. Cene gostinskih prostorov v centru Ljubljane so se glede na evidenco trga nepremičnin geodetske uprave letos gibale med približno 1400 in 5600 evri na kvadratni meter. »Izklicna cena je določena v skladu s trendi na trgu nepremičnin,« je Klemen Petek odgovoril na poslansko vprašanje, kako so določili ceno za prodajo kluba K4.

Na sosednji Kersnikovi 6 ima študentska organizacija v lasti 700 kvadratnih metrov prostorov, ki se raztezajo v kleti, pritličju in prvem nadstropju. V kleti in delu pritličja se nahaja komercialna restavracija, ki prostore najema. V pritličju je tudi info točka zavoda ŠOU šport. 

Organizacija je klub na trg postavila že leta 2019 in sicer za 700.000 evrov, v lanski prodajni ponudbi pa je cena znašala kar za tretjino manj, in sicer za 470.000 evrov.

ŠOU v paketno prodajo ni vključil prvega nadstropja, kjer zavod Študentska svetovalnica vodi Hišo SRCE s študentskimi stanovanji za socialno ogrožene študente. Po majskem poročanju Radia Študent naj bi izklicna cena za 500 kvadratnih metrov na Kersnikovi 6 znašala milijon evrov.

Zadnja nepremičnina v prodajnem paketu je na Vojkovi 63. Prostori, ki so v lasti ŠOU, se raztezajo od kleti pa do četrtega nadstropja poslovne stavbe; v prodajo je vključenih 280 kvadratnih metrov v prvem in 103 kvadratni metri v drugem nadstropju. 

Glede na Strategijo upravljanja prostore v prvih dveh nadstropjih na Vojkovi najemajo manjša podjetja in društva, kot sta na primer podjetje Movalyse, ki razvija pametne varnostne sisteme za motorje, in društvo TEDxLjubljana.

V deset strani dolgi strategiji upravljanja nepremičnin o namenu prodaje teh prostorov piše zgolj, da bi »unovčenje manj strateškega premoženja« pomenilo dokončno izvedbo vseh investicij na Študentskem kampusu, kar bi omogočilo »normalno delovanje ŠOU v Ljubljani pri uveljavljanju drugih konkretiziranih strateških usmeritev znotraj organizacije«.

Napisi na tabli ob vhodnih vratih v stavbo to potrjujejo, so pa poleg podjetij in društev tam še Ljubljanski univerzitetni inkubator in odvetniška družba Grešak. ŠOU je tej odvetniški družbi po podatkih aplikacije za prikaz porabe javnega denarja Erar od leta 2016 za pravno svetovanje nakazal 295.879 evrov, samo v 2020 pa 73.739 evrov. 

Izklicna cena za prostore v prvem nadstropju je bila 1270 evrov na kvadratni meter, za tiste v drugem pa 1550 evrov. Skupaj bi torej ŠOU za prostore na Vojkovi, če bi jih prodal po izklicni ceni, lahko iztržil približno 515.250 evrov.

Nepremičninska strategija ŠOU

ŠOU je v začetku leta 2021 skupaj s proračunom sprejel tudi »Strategijo upravljanja nepremičnin in investicij ŠOU v Ljubljani za leti 2021 in 2022«, v kateri je predviden umik organizacije iz prostorov na Vojkovi 63 in Kersnikovi 4.

V deset strani dolgem dokumentu o strategiji upravljanja nepremičnin o namenu prodaje teh prostorov piše zgolj, da bi »unovčenje manj strateškega premoženja« pomenilo dokončno izvedbo vseh investicij na Študentskem kampusu, kar bi omogočilo »normalno delovanje ŠOU v Ljubljani pri uveljavljanju drugih konkretiziranih strateških usmeritev znotraj organizacije«. Kaj konkretnejšega o razlogih za prodajo in načinih porabe sredstev strategija ne definira.

Foto: Luka Černe

Predsednik Klemen Petek nam je zatrdil, da se do konca njegovega mandata, ki se izteče oktobra letos, nepremičnin ne bo prodajalo. Lahko pa pričakujemo še kakšno informativno preverjanje trga. »Nekoč bomo morali informativno na trg postaviti tudi Kampus in drug del nepremičnin, dolžni smo preveriti pri čem smo,« je dejal in dodal, da se lahko realno vrednost nepremičnine dobi samo s preverjanjem interesa na trgu.

Če bi do prodaje nepremičnin kdaj prišlo, bi bilo ključno vprašanje, v kaj bi ŠOU usmerila pridobljeni denar. Pred odločitvijo, da ŠOU nepremičnin še ne bo prodajala, je Petek maja 2021 na 8. redni seji študentskega zbora povedal, da bo denar od prodaje namenjen za likvidna sredstva in rezervni sklad organizacije. 

ŠOU ima s svojim širokim in očitno tržno zanimivim naborom nepremičnin na zalogi skritega jokerja. Če se bo odločil, da ga pametno unovči, si lahko z njim povrne relevantnost in pomembnost med študenti. Lahko pa seveda, v stilu kaotične razprodaje študentske srebrnine, prihodki od prodaje poniknejo neznano kam.

Be the first to comment on "Prodaja študentske srebrnine ali unovčenje skritega jokerja"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*