Voščilo nekemu dvajsetletniku

Vir: Pixabay

Klinovih dvajset

Žana Erznožnik

Že malo izoblikovani, a še vedno prožni za spremembe. Še dovolj naivni za verjetje, da lahko spremenijo svet, a hkrati dovolj izkušeni, da jim je jasno, da tega ne morejo doseči sami. Ni jim več popolnoma vseeno, kaj si o njih mislijo drugi, a so hkrati še dovolj svobodni, da se brez slabe vesti iščejo, pri čemer lovijo pravo mero med upoštevanjem izkušenj starejših in samosvojo eksperimentacijo. Tako sem si odgovorila na vprašanje, kakšni so dvajsetletniki.

In prav tak je pri svojih dopolnjenih dvajsetih letih tudi Klin. Ko sem analizirala njegovo življenje, sem spoznala, da so bile še najbolj oprijemljiva stalnica v njem spremembe. Bil je konservativen in napreden, predvidljiv in provokativen. Bil je lahkotno branje na stranišču in poglobljeno branje ob sobotni jutranji kavi, ki ti da misliti še zvečer in o katerem lahko s kolegi debatiraš v ponedeljek. 

Doživel je čase, ko je bil skupinski projekt generacij študentov, ki so želeli, da so njihove ideje slišane, in so urednikom kar sami ponujali prispevke za objavo. In čase, ko je kopica zagnanih izjem preostale sprva moledovala za sodelovanje, nato pa sama sčarala celo številko in poskrbela, da tradicija Klina ni zamrla.

Če bi morala to, kar je Klin zadnjih 20 let bil in upam, da tudi prihodnjih 20 bo, opisati z eno besedo, bi izbrala besedo inkubator. V njem se je namreč preizkušalo in kalilo več kot 100 novinark in novinarjev.* Mnogim je Klin predstavljal prvo »ta pravo« novinarsko objavo, morda prvega (ali žal edinega) mentorja, številnim pa tudi odskočno desko za nadaljnjo karierno pot.

* Zaradi manjkajočih številk Klina v društvenem arhivu točne številke ni mogoče podati. Ob tej priložnosti zato pozivamo vse, ki imate katerega od Klinov izpred leta 2013, ki še ni naložen na našem spletnem arhivu, da nas kontaktirate na fdv.fejs@gmail.com da skupaj izpopolnimo arhiv in poskrbimo, da bodo ideje in delo vseh generacij Klinovcev javno dostopne vsem.

Nekdanja urednica Klina, danes pa vodja programskih projektov na MMC RTV Slovenija Klavdija Kopina je za svoj prvi prispevek pri Klinu s kolegom intervjuvala Eriko Žnidaršič, ki je rekla, da jo lahko obiščeta še kdaj. Pograbila je priložnost in tako se je začela njena pot na RTV, je pojasnila v anketi tokratne številke, kjer smo besedo dali nekdanjim urednicam in urednikom Klina.

»Na Klinu si lahko kot mlad privoščiš marsikaj, česar si potem še nekaj časa ne moreš,« je dejala nekdanja urednica našega časopisa, zdaj pa dnevna urednica na N1 Neda Došenović. Klin namreč je in bo ponujal tudi možnost za napake, za eksperimentacijo in preizkušanje v žanrih, za katere v večjih medijih kot mlad le redko dobiš priložnost.

Prvi urednik Klina, zdaj pa odgovorni urednik na Večeru Matija Stepišnik, je v svojem komentarju za to številko napisal, da je bil Klin »naš ‘otrok’, naš prostor svobode«. Tako sem kot urednica 20 let kasneje čutila tudi sama. Svobodo sem med drugim izkoristila tako, da sem prepovedala naslavljanje žensk s pridevniško svojilno obliko priimkov; prakso, ki je v veliki večini slovenskih medijev trdovratno zakoreninjena, kljub svojemu seksističnemu podtonu in obstoječim enostavnim rešitvam te družbeno-jezikovne zagate.

Dragi Klin. Z zanimanjem bom spremljala, kako bodo svobodo izkoriščale prihodnje generacije, ki te bodo ustvarjale. Čeprav si lani dopolnil že 20, boš zaradi vsakoletnega ponovnega rojstva novi družini verjetno za vedno otrok. Ostani svojeglav, kritičen in svoboden. Obstani. Vse najboljše, Klin!

Be the first to comment on "Voščilo nekemu dvajsetletniku"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*