Študiraš novinarstvo, pa ne pišeš za Klin?

Anketa z bivšimi uredniki Klina

Sabina Zorman

V dveh desetletjih izhajanja revije Klin se je med pisci in uredniki zvrstilo veliko danes uveljavljenih novinarskih imen. Za nekatere je bilo pisanje za medij, ki ga ustvarjamo izključno študentje, prvi praktični stik z novinarskim svetom, priložnost za preizkušanje meja lastnih idej in ena izmed prvih stopničk na poti novinarske kariere. Kako nekdanji uredniki gledajo na to izkušnjo zdaj?

Neda Došenović, dnevna urednica na N1 Slovenija, sourednica Klina med letoma 2007 in 2008

Klina smo se lotili zelo spontano. Ker smo ga morali prevzeti, smo se zbrali tisti, ki nas je to zanimalo, čeprav se nismo vsi poznali. Dobili smo se na kavi in začeli deliti vloge. Nismo si dali omejitev, vsak si je lahko izbral, kar je želel delati in nato smo šli skupaj skozi, zelo je bilo timsko. Čeprav prej nismo bili vsi prijatelji, smo se povezali skozi ustvarjanje Klina.

To je bila tudi moja prva izkušnja z urednikovanjem. Prvič sem se soočala npr. s težavo, da novinar avtorizacije ni dobil pravočasno in sem morala poseči vmes. Včasih je bilo težko – bila sem tretji letnik faksa, ko sem klicala na urad predsednika republike in težila.

Sicer to ni bila moja prva izkušnja z novinarstvom. Večinoma smo vsi že nekje delali, ampak kot novinarji juniorji. Klin je bila prva priložnost, kjer smo lahko delali sami, ne da bi nas kdo omejeval ali nadziral. Na Klinu si lahko kot mlad privoščiš marsikaj, česar si potem še nekaj časa ne moreš. Vsakemu študentu, ki ima priložnost sodelovati, bi to toplo priporočala, ker si ne predstavljam, da si študent novinarstva, pa te ne zanima pisati za Klin.

Klavdija Kopina, vodja programskih projektov na MMC RTV Slovenija, na Klinu Nedina naslednica

Klin so bila moja vrata v svet novinarstva. Začelo se je v drugem letniku, ko sva s sošolcem Denisom Ćulumom, danes novinarjem zunanje redakcije na POP-u, opazovala ostale sošolce in se nama je zdelo, da že vsi nekaj počnejo v novinarstvu, samo midva ne. Šla sva do takratne urednice Klina in dobila temo, ampak sva se je lotila točno en dan pred oddajo in to tako, da sva se na poti s kosila v kitajski restavraciji ustavila na RTV-ju. Uletela sva k vratarju in rekla, da želiva govoriti z Eriko Žnidaršič.

Čez nekaj minut sva bila pri njej v pisarni in jo začela spraševati. Erika je odgovarjala, na koncu pa rekla, da nama bo vse še enkrat poslala prek maila, ker je bil intervju izveden zelo na hitro. Rekla pa je tudi, da jo lahko obiščemo še kdaj in res, na koncu sem pograbila to priložnost, (sem) še prišla in tako se je začela moja pot na RTV-ju. Najprej sem bila »researcherka« v oddaji Piramida, delala sem za splet, potem za razvedrilni program, včasih kar oboje hkrati, bila sem na informativnem programu na praksi. Vsako delovno mesto je bilo kot odskočna deska za naslednjega.

Matija Stepišnik, odgovorni urednik časnika Večer, pred dvajsetimi leti prvi Klinov urednik

Študentska revija Klin je bila poleg študentskih praks pri “ta velikih” medijih, v »ta pravih« redakcijah naš samostojni, po svoje drzni vstop v svet novinarstva. Bil je naša šola novinarskih žanrov poleg fakultetnega kurikuluma in dela, ki smo ga začenjali pri različnih medijih. Lahko bi dejal, da smo si na nek način s tem pridobili še kakšno referenco, a v resnici je bilo bolj pomembno, da smo tudi na takšen način, torej tudi z malo samouka, dobivali izkušnje v žanrih, za katere drugje priložnost dobiš kasneje.

S tem smo rasli kot osebnosti, kot novinarji, ki so kljub mladosti sposobni kreativnosti, kritičnosti in nenazadnje prvega sprejemanja odločitev, katere teme moramo odpirati, kdo so relevantni sogovorniki, kaj študentsko populacijo kot našo osnovno publiko zanima in tako naprej. Kaj to pomeni za rast, razvoj, za samozavest mladega človeka, ni potrebno posebej poudarjati. Na Klin danes zato gledam kot »darilo«, ki smo ga zgrabili z obema rokama, predvsem pa z glavo. In še nekaj pomembnega: naučili smo se ekipnega novinarskega dela.

Katarina Bulatović, novinarka spletnega portala Oštro in v. d. urednice Razkrinkavanja.si, Klinu urednikovala med letoma 2014 in 2015

Pred sedmimi leti sem skupaj s sošolkami skočila v bazen brez vode – postala sem urednica Klina. Nobeni se ni niti sanjalo, kako ustvariti časopis, toda bile smo odločene, da z zgodbo študentskega časopisa nadaljujemo. Povsem jasno nam je bilo tudi, da moramo vsebino postaviti na prvo mesto.  

V nekaj tednih smo zasnovale nov vsebinski koncept, napraskale smo denar za tisk, našle oblikovalca, lektorico, tiskarja in celo ilustratorko. Skoraj vse prispevke in fotografije smo ustvarile same, saj smo večino sovrstnikov zelo težko vzpodbudile k sodelovanju, česar takrat nisem zmogla razumeti. Izvode smo nato razdelile po fakultetnih hodnikih.

V enem študijskem letu smo izdale pet številk, na kar sem še danes izjemno ponosna. Tudi zaradi Klina vem, kako zelo težko je biti dober novinar ter kako nehvaležna je velikokrat uredniška funkcija.

To obdobje je zame pomembno tudi zato, ker sem utrdila prijateljstva, ki mi še danes pomenijo zelo veliko. Še vedno verjamem, da mora Klin z vedno novimi uredništvi najboljše kot lahko naprej, s tem pa ostane pomemben poligon za bodoče novinarje.

Be the first to comment on "Študiraš novinarstvo, pa ne pišeš za Klin?"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*