»Dati breme razpadajočega gospodarstva in neurejenega sistema na univerzo ni pravično«

Foto: Primož Hrvacki

Intervju z Moniko Kalin Golob

Vlada konec januarja 2021, le nekaj dni pred informativnimi dnevi, ni dala soglasja k objavi razpisa za vpis v študijske programe v naslednjem študijskem letu. Želela je povečati število vpisnih mest na medicinskih in tehničnih fakultetah na račun družboslovnih in humanističnih. Ta poskus je bil grožnja sistematičnega izkoreninjenja razmišljujočih – in v veliki meri do oblasti kritičnih – izobražencev. Bivša dekanja in predavateljica na Fakulteti za družbene vede prof. dr. Monika Kalin Golob pravi, da je družboslovje vedno moteče, če opravlja svojo vlogo. In zdi se, da najbolj moti prav diplomiranega obramboslovca Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo – današnje FDV. 

Tjaša Lorbek, Jakob Murovec

Kako ste se odzvali na novico, da poskuša trenutna vlada zmanjšati število mest na družboslovnih programih?

Ta vest ni novost. Že zadnjih 15 let poslušamo, da je preveč družboslovcev in premalo tehnikov ter inženirjev. Vsa ta leta na fakulteti utemeljujemo, da dilema, kaj študirati, da se bomo lahko zaposlili nekje, kjer družba trenutno potrebuje zaposlene, ni dilema, ki je sploh še stvar sedanjosti. Stvari so se danes tako spremenile, da vam ob vstopu na fakulteto nihče ne more napovedati, kaj bo čez pet let, ko jo boste zapustili. Trg dela se tako hitro spreminja, da nekateri poklici umrejo v dveh letih, nastanejo pa tudi novi. Tu ima družboslovje najbolj pomembno vlogo, ker so naši programi postavljeni tako, da dajo v prvem letniku res dobro teoretično družboslovno izobrazbo, ki daje možnost, da boste po petih letih zaposljivi marsikje.

Sami smo zmanjševali razpisna mesta, ker nam je bilo jasno, da moramo biti odgovorni. Hkrati pa so rasle nove družboslovne fakultete s programi, ki smo jih mi manjšali; to je politično neodgovorno.

Odzvali smo se tako, da smo tudi tokrat na svojih spletnih straneh in na informativnih dnevih povedali točno to: da je v sodobnem svetu dilema ločevanja med družboslovjem in humanistiko ter na drugi strani naravoslovjem lažna. Te dileme ni. To so politična vprašanja, ki nas žal prizadenejo. Na programu novinarstva se nam to letos pozna, po dolgem času smo imeli manj prvovpisanih od razpisanih prostih študijskih mest. Leta 2022 ne moremo več zagovarjati usmerjenega izobraževanja, jasno pa je, da mora univerza odgovorno skrbeti za to, da ti da znanje, da boš zaposljiv. To pa ne pomeni, da moramo mi zagotavljati zaposlenost v družbi, kjer zaradi epidemije propada gospodarstvo in umira podjetništvo.

Kdo je pristojen, da odloči, koliko bo mest na posamezni fakulteti?

To je v pristojnosti univerze in fakultet, sistem je že leta enak. Na predloge kateder, ki so odgovorne za dobro izvedbo programa, se na senatu fakultete ali akademije odloča o tem, koliko mest se na podlagi izkušenj, pa tudi potreb v družbi, razpiše. Pred 15 leti smo imeli na tej fakulteti 5000 študentov, danes jih je nekaj več kot 2000. Sami smo zmanjševali razpisna mesta, ker nam je bilo jasno, da moramo biti odgovorni. Hkrati pa so rasle nove družboslovne fakultete s programi, ki smo jih mi manjšali; to je politično neodgovorno. Univerza daje predloge na podlagi mnenj svojih fakultet, vlada na koncu izda samo soglasje. Tudi ko ga ne da, to ne pomeni, da lahko takoj zahteva spremembe razpisnih mest. Njihov predlog gre na senat fakultete, ki potem odloči, ali bodo vladi ugodili ali ne. Avtonomija univerze je, da samostojno oblikuje programe, ki so kakovostni in vzdržni. Nekaj takega storiti pred informativnimi dnevi ni pošteno do tistih, ki se želijo vpisati, in tukaj se mi zdi, da je bil nek spodrsljaj, mogoče napačna interpretacija, kdo o čem sploh lahko razpravlja in odloča. Ko univerza postane moteča, se začnejo manevri, ki škodijo vsem.

Foto: Luka Černe

 Ali s strani trenutne oblasti čutite negativno nastrojenost proti naši fakulteti in družboslovju na splošno?

Družboslovne vede so od nekdaj v napoto vladajočim, ne glede na ideologijo in stranko. Družboslovje je tisto, ki kaže ogledalo družbi in vladajočim. Družboslovci so seveda vzgojeni tako, da so kritični, da napišejo, argumentirajo, ko se dogajajo stvari, ki so za družbo slabe. Je pa stvar kulture, kako se kritizira. Ali kritiziraš argumentirano in spoštljivo ali pa se to dela kot v gostilni – vulgarno in sovražno. Situacija, v kateri smo, je izostrena, stalni napadi na obeh straneh sprožajo še več slabe energije, ni pa to nič novega.

Veliko naših politikov je svoj visokošolski študij opravilo prav na FDV-ju in na bivšem FSPN-ju. Kako to, da se ne potegnejo za svoje bivše fakultete in se kar naenkrat obračajo proti njim?

Tudi jaz ne razumem te nelojalnosti fakulteti. Žal mi je tega. Od leta 2005, odkar sem bolj aktivno udeležena pri vodenju fakultete, je to stalna praksa. Ljudje smo različni in tudi politiki so samo ljudje. Kako vrednotiš znanje in koliko si hvaležen instituciji, ki ti je dala to znanje, veliko pove o tebi. Seveda, če je nekaj narobe, lahko to poveš, ne pa da a priori zanikaš, od kod prihajaš. Je pa najbrž to prekletstvo naše fakultete, ker gojimo discipline in znanosti, ki so v tej družbi tudi politično opazne, in je normalno, da so na teh področjih aktivni tudi ljudje, ki se odločajo za politiko.

Družboslovne vede so od nekdaj v napoto vladajočim, ne glede na ideologijo in stranko. Družboslovje je tisto, ki kaže ogledalo družbi in vladajočim.

Izvršni odbor visokošolskega sindikata Fakultete za družbene vede je ministrici Kustec poslal pismo, v katerem so bili kritični do njene pasivnosti. Kako gledate na njeno pasivnost ob poseganju vlade v visoko šolstvo?

Po svoji izkušnji na vodstvenem položaju razumem, da gre za dva zelo različna svetova: za percepcijo kaj ti delaš, kako ocenjuješ svoje delo in kako tvoj trud sprejema fakultetna javnost. Gotovo je konflikt med tem, kaj kolegica Simona Kustec kot ministrica dela, in kako mi to sprejemamo in nismo zadovoljni. Predstavljam si, da je krizna okoliščina epidemije tako kompleksna, da je težko vedno ravnati modro. Pričakovala sem, da bo med drugim prioriteta njenega mandata visoko šolstvo, ker je to področje zanemarjeno. Nobena vlada se v zadnjih letih ni resno lotila zanemarjenega visokega šolstva. Bolonjske reforme smo se lotili brez dodatnih sredstev, to nas še vedno spremlja. Za peti letnik, ki je postal naša redna pedagoška dejavnost, nismo nikoli dobili dovolj sredstev od države. Boleče je, da naši mladi odhajajo v tujino, ker so tam fakultete bolje opremljene. Nekatere članice Univerze v Ljubljani so še vedno brez ustreznih prostorov. Visoko šolstvo ima veliko težav. Obljubljajo mu, da bodo finančna sredstva naraščala, a se to ne uresniči. Iskreno mislim, da bi minister, ki pozna visoko šolstvo, moral razumeti, da je to prioritetna zadeva, če hočemo govoriti o družbi znanja.

Bi se lahko z ločitvijo ministrstva za znanost in visoko šolstvo od šolskega finančni in drugi primanjkljaji vsaj delno pokrili?

Vsebinsko je pomembno, da se nekdo bolj poglobljeno ukvarja z znanostjo in visokim šolstvom. Če pa se samo fiktivno razdruži dve ministrstvi, se s tem ne naredi nič. Smo majhna družba. Brez pametnih ljudi in brez znanja ne bomo preživeli. Tisti odločevalci, ki bodo to razumeli, ministrstev ne bodo ločevali s figo v žepu, ampak z vsebinsko zavezo: mi bi lahko bili družba znanja, ampak to niso samo prazne politične besede, ki jih poslušamo že 20 let, dajmo za to nekaj tudi narediti. Dve ministrstvi nam ne pomagata, če bo vse ostalo enako.

Človek mora študirati to, za kar je poklican, družba je pa tako ali tako taka, da se bomo vsi celo življenje morali učiti, če bomo želeli biti dobri ljudje in dobri zaposleni.

Janez Janša je potrebo po zmanjšanju mest na družboslovnih smereh utemeljil z vprašanjem, ali bo Slovenija z 39 % šolajočih na področju družboslovja, humanistike in umetnosti ter s 37 % šolajočih na področju naravoslovja, tehnike in informatike sploh lahko konkurenčna državam, kjer je to razmerje 1 proti 2. Kakšna je vloga konkurenčnosti in zaposljivosti proti (širši) ideji univerze, ki naj bi vzgajala razmišljujoče ljudi in jim pomagala odrasti?

Pokazalo se je, da so bile te številke zelo prirejene. Obstajajo tudi zelo razvite zahodne družbe, kjer je odstotek družboslovcev višji kot pri nas. Družba prihodnosti potrebuje vedno več družboslovnih in humanističnih znanj. Ne bo razvite družbe, če ne bo več znanja. Mlade generacije je treba naučiti ločevati med realnimi in prirejenimi, kakovostnimi in nekakovostnimi informacijami in jih naučiti tudi tega, da se pomembnih stvari ne dobi na klik. Potrebujete vztrajnost, trud. To je tisto, kar ostane in česar vam nihče ne more vzeti. Tukaj ni vprašanje, česa potrebujemo več in česa manj – vsega mora biti dovolj in za to mora država poskrbeti. Človek mora študirati to, za kar je poklican, družba je pa tako ali tako taka, da se bomo vsi celo življenje morali učiti, če bomo želeli biti dobri ljudje in dobri zaposleni. V majhni družbi, kot je naša, smo odvisni čisto od vsakega posameznika, da ostane doma in da je dobro izobražen.

Se v Sloveniji zavedamo vpliva družboslovja na naša življenja?

Mi gotovo. V širši družbi pa najbrž v vseh teh letih, ko se je načrtno negativno govorilo o družboslovju, še vedno vlada miselnost, da je dober poklic kaj drugega. Da so družboslovci odveč. Danes, pod vplivom zunanjega sveta, kjer se tudi pri prijavah projektov in pri zaposlovanju vedno bolj upošteva interdisciplinarnost, kot družba to miselnost počasi presegamo. Upam, da se bo to poznalo tudi v Sloveniji. Vsa podjetja na seznamu poklicev prihodnosti na prvih mestih ponujajo poklice, povezane z družboslovjem. Tehnologija in družboslovje sta soodvisna. Vi lahko imate super izdelek, a se trenutno še ne bom vozila v samovozečem avtu, ker mu ne zaupam. Dobiti moram podatke – ki mi jih bo nekdo znal psihološko in sociološko utemeljiti – da se bom usedla v ta avto in razumela, da vse deluje, kot mora.

Foto: Luka Černe

Na FDV-ju smo še v postopku prenove študijskih programov, nekateri študenti so še na starem programu 4 + 1, drugi že na novem 3 + 2. Lani smo imeli dva letnika, ki sta se vpisovala na magistrski študij in nekaterim je bilo obljubljeno, da se jim bodo nekateri predmeti priznali in da bodo lahko magisterij torej zaključili že v enem letu. Če se jim je priznala polovica predmetov, so bili deležni dobre obravnave tiste polovice? 

Letošnje študijsko leto izvajamo oba prva letnika druge stopnje hkrati. Smo pa že pri načrtovanju te prenove vnaprej določili, kaj se študentom prizna. Tako je bil študentom, ki so bili v četrtem letniku, priznan en letnik obveznosti in opravljeno vse, kar jim manjka glede na ta podiplomski program. To smo obljubili, to je pošteno in tako mora biti. Če boste pa preskakovali med programi, bo pa to individualna obravnava glede na obveznosti, ki ste jih naredili na primarnem programu. To je nemogoče urejati drugače kot individualno, ker so programi vsebinsko različni.

Vsa podjetja vam v seznamu poklicev prihodnosti v resnici na prvih mestih ponujajo poklice, povezane z družboslovjem.

Pričakujete kakšne večje težave pri preskakovanju med programi?

Pričakujem nejevoljo, kadar bo več obveznosti. Ampak poskrbeti moramo, da ima tisti, ki gre na drugo stopnjo, kakovostno znanje, ki mu to omogoča. Neodgovorno bi bilo, da bi rekli, naj pride matematik na novinarstvo, hkrati pa ne bi nič vedel o stilistiki. Neki diferencialni izpiti morajo biti, drugače ne gre. Pri prehajanju se bo tehtalo in tam bo gotovo treba opraviti več dodatnih obveznosti, kot če bi nadaljevali svoj primarni program. Ne gre za to, da bi hoteli kogarkoli kaznovati, gre za to, da bi vam zagotovili kakovostno znanje. Smo pa vedno odprti in vsi študentje, ki imajo težave, se lahko kadarkoli oglasijo pri predstojnikih in strokovnih službah in bomo vse rešili. Vsi potrebujemo malo dialoga in malce potrpljenja drug z drugim.

Be the first to comment on "»Dati breme razpadajočega gospodarstva in neurejenega sistema na univerzo ni pravično«"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*