ŠOU in nepremičnine: Razprodaja študentske srebrnine ali unovčenje skritega jokerja

Jakob Murovec

Maja so mediji razkrili, da Študentska organizacija univerze v Ljubljani (ŠOU) na spletni strani Nepremicnine.net zbira nezavezujoče ponudbe za več svojih nepremičnin. V paketu je ŠOU ponujal prostore na treh lokacijah po Ljubljani, zbiranje ponudb pa se je zaključilo prvega junija. Kot nekatere druge poteze aktualnega predsedstva ŠOU, je tudi ta med opozicijskimi poslanci požela veliko razburjenja. Opozicijski poslanci študentskega zbora o nameri predhodno niso bili obveščeni, marsikoga med njimi je zmotila nizka cena nekaterih prostorov. Predsednik ŠOU Klemen Petek je maja na osmi seji študentskega zbora dejal, da gre le za informativno zbiranje ponudb. Da nadaljnjih korakov dejanske prodaje ne načrtuje, nam je potrdil tudi v pogovoru ob začetku študijskega leta.

Petek je v pogovoru za Klin pojasnil, da je ŠOU želel samo preveriti vrednost nekaterih svojih nepremičnin. Povod za to preverjanje naj bi bil lanski upad državnih sredstev za ŠOU. »Na tržišče smo šli zato, da bi lahko preživeli in v proračun vključili še nekatere postavke.« Po izklicnih cenah bi prodaja študentske nepremičninske srebrnine študentski organizaciji prinesla 2 milijona in 21.250 evrov.

Na ŠOU so nekaj ponudb sicer prejeli, vendar so vse zavrnili. »To smo storili, ker je finančna slika na ŠOU trenutno v redu,« je razložil predsednik ŠOU. Na vprašanje, kdo je dal ponudbe in v kakšni vrednosti, ni želel odgovoriti.

»Na tržišče smo šli zato, da bi lahko preživeli in v proračun vključili še nekatere postavke.«

Klemen Petek

Dokončno prodajo bi sicer moral z glasovanjem potrditi še študentski zbor. Glede na to, da so prodaji izraziteje nasprotovali le v opozicijskem Zagonu, ki ima 5 od 34 poslancev, bi do prodaje prišlo dokaj enostavno.

V nepremičninskem naboru ŠOU so trenutno prostori na štirih lokacijah po Ljubljani. To so prostori na Kersnikovi 4 in 6, študentsko središče Kampus na Pivovarniški 6 ter prostori na Vojkovi 63. ŠOU glede na strategijo načrtuje prodajo na treh od štirih lokacij, edine nepremičnine, ki po strategiiji niso namenjene za prodajo, so nepremičnine na Kampusu. 

Vhod v kultni Klub K4 na Kersnikovi 4. Foto: Jakob Murovec

Komu in za koliko bi lahko šle nepremičnine?

Študentom dobro poznana je Kersnikova 4, kjer je v lasti ŠOU legendarni klub K4. Klub je že dalj časa v najemu, z njim trenutno upravlja podjetje Gast Ent. Organizacija je klub na trg postavila že leta 2019 in sicer za 700.000 evrov, v letošnji prodajni ponudbi pa je cena znašala kar za tretjino manj, in sicer za 470.000 evrov.

Po takšni ceni bi kvadratni meter nočnega kluba nanesel 1.000 evrov. Cene gostinskih prostorov v centru Ljubljane so se glede na evidenco trga nepremičnin geodetske uprave letos gibale med približno 5600 in 1.400 evri na kvadratni meter. »Izklicna cena je določena v skladu s trendi na trgu nepremičnin,« je Klemen Petek odgovoril na poslansko vprašanje, kako so določili ceno za prodajo kluba K4.

Organizacija je klub na trg postavila že leta 2019 in sicer za 700.000 evrov, v letošnji prodajni ponudbi pa je cena znašala kar za tretjino manj, in sicer za 470.000 evrov.

Na sosednji Kersnikovi 6 ima študentska organizacija v lasti 700 kvadratnih metrov prostorov, ki se raztezajo v kleti, pritličju in prvem nadstropju. V kleti in delu pritličja se nahaja komercialna restavracija, ki prostore najema od ŠOU. V pritličju je tudi info točka zavoda ŠOU šport.

ŠOU v paketno prodajo ni vključil prvega nadstropja, kjer zavod Študentska svetovalnica vodi Hišo srce s študentskimi stanovanji za socialno ogrožene študente. Po majskem poročanju Radia Študent naj bi izklicna cena za 500 kvadratnih metrov na Kersnikovi 6 znašala milijonov evrov.

Nepremičnina na Vojkovi 63. Foto: Jakob Murovec

Zadnja nepremičnina v prodajnem paketu je na Vojkovi 63. Prostori, ki so v lasti ŠOU, se raztezajo od kleti pa do četrtega nadstropja poslovne stavbe; v prodajo je vključenih 280 kvadratnih metrov v prvem in 103 kvadratni metri v drugem nadstropju.

Glede na Strategijo upravljanja prostore v prvih dveh nadstropjih na Vojkovi najemajo manjša podjetja in društva, kot sta na primer podjetje Movalyse, ki razvija pametne varnostne sisteme za motorje in društvo TEDxLjubljana.

Tabla ob vhodnih vratih v stavbo na Vojkovi 63. Foto: Jakob Murovec

Napisi na tabli ob vhodnih vratih v stavbo to potrjujejo, so pa poleg njih tam še Ljubljanski univerzitetni inkubator in odvetniška družba Grešak. ŠOU je tej odvetniški družbi po podatkih aplikacije za prikaz porabe javnega denarja Erar od leta 2016 za pravno svetovanje nakazal 295.879 evrov, samo lani pa 73.739 evrov.

Izklicna cena za prostore v prvem nadstropju je bila 1.270 evrov na kvadratni meter, za tiste v drugem pa 1.550 evrov. Skupaj bi torej ŠOU za prostore na Vojkovi, če bi jih prodal po izklicni ceni, lahko iztržil približno 515.250 evrov.


Nepremičninska strategija ŠOU

ŠOU je v začetku leta skupaj s proračunom sprejel tudi »Strategijo upravljanja nepremičnin in investicij ŠOU v Ljubljani za leti 2021 in 2022«, v kateri je predviden umik organizacije iz prostorov na Vojkovi 63 in Kersnikovi 4.

V deset strani dolgi strategiji upravljanja nepremičnin o namenu prodaje teh prostorov piše zgolj, da bi »unovčenje manj strateškega premoženja« pomenilo dokončno izvedbo vseh investicij na Študentskem kampusu, kar bi omogočilo »normalno delovanje ŠOU v Ljubljani pri uveljavljanju drugih konkretiziranih strateških usmeritev znotraj organizacije«. Kaj konkretnejšega o razlogih za prodajo in načinih porabe sredstev strategija ne definira.

Predsednik Klemen Petek nam je zatrdil, da se do konca njegovega mandata, ki se izteče oktobra prihodnje leto, nepremičnin ne bo prodajalo. Lahko pa pričakujemo še kakšna informativna preverjanja trga. »Nekoč bomo morali informativno na trg postaviti tudi druge nepremičnine, dolžni smo preveriti pri čem smo,« je dejal in dodal, da se lahko realno vrednost nepremičnine dobi samo s preverjanjem interesa na trgu.

V deset strani dolgi strategiji upravljanja nepremičnin o namenu prodaje teh prostorov piše zgolj, da bi »unovčenje manj strateškega premoženja« pomenilo dokončno izvedbo vseh investicij na Študentskem kampusu, kar bi omogočilo »normalno delovanje ŠOU v Ljubljani pri uveljavljanju drugih konkretiziranih strateških usmeritev znotraj organizacije«.

Če bi do prodaje nepremičnin kdaj prišlo, bi bilo ključno vprašanje, v kaj bi ŠOU usmerila pridobljeni denar. Pred odločitvijo, da ŠOU nepremičnin še ne bo prodajala, je Petek maja na 8. redni seji študentskega zbora povedal, da bo denar od prodaje namenjen za likvidna sredstva in rezervni sklad organizacije.

ŠOU ima s svojim širokim in očitno tržno zanimivim naborom nepremičnin na zalogi skritega jokerja. Če se bo odločil, da ga pametno unovči, si lahko z njim povrne relevantnost in pomembnost med študenti. Lahko pa seveda, v stilu kaotične razprodaje študentske srebrnine, prihodki od prodaje poniknejo neznano kam.


Be the first to comment on "ŠOU in nepremičnine: Razprodaja študentske srebrnine ali unovčenje skritega jokerja"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*