Klemen Petek: »Motivacija na Študentski organizaciji zagotovo ni denar, saj honorarji niso visoki«

Intervju s predsednikom ŠOU Klemnom Petkom

Luka Černe, Magdalena Radovanović

Klemen Petek je postal predsednik Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) 22. decembra lani. V zadnjih mesecih je bil zelo zaposlen, saj je, kot pravi sam, vstopil v enega najbolj težkih obdobij ŠOU-a. Prvič smo z njim stopili v kontakt sredi izpitnega obdobja. Zaradi prezasedenosti smo na intervju čakali skoraj poltretji mesec. Zanimalo nas je, kakšna je Petkova vizija ŠOU-a, njegovo mnenje do drugih zavodov študentske organizacije in kako poteka komuniciranje z mediji.

Naloge predsednika ŠOU so zapisane v Pravilniku o delovanju Predsedstva ŠOU. Kako pa bi vi s svojimi besedami opisali vizijo in poslanstvo tega položaja?

Funkcija predsednika ŠOU v Ljubljani je precej odgovorna funkcija, ki zahteva veliko dela in časa. To lahko vidimo predvsem v zadnjem času. Ko sem 22. decembra postal predsednik, je bilo pred nami turbulentno obdobje. Vložili smo veliko truda. Prav zato sem ves čas v kontaktu s sodelavci in zaposlenimi. Dobršen del svojega delovnika namenim tudi predstavitvi ŠOU-a Študentski organizaciji Slovenije, ki dela na nacionalnem nivoju. Moja vizija je predvsem približati ŠOU študentom in študentkam. V zadnjem času sem imel zelo malo prostega časa, ampak ga bom imel zdaj, po sprejetju nekaterih dokumentov, več.

Koliko je vseh sodelavcev predsedstva? Glede na njihovo število je komuniciranje z javnostjo in mediji o vaših dejavnostih dokaj skromno.

Trenutno imamo na predsedstvu štiri svetovalce in dva pomočnika. Poleg njih imamo tudi ljudi, ki občasno delajo na projektih. Letos smo ustanovili ekipo za stike z javnostmi (PR), ker resorja za komuniciranje in razvoj ni več. Trenutno PR vodi ena oseba, to je Iva Meršnik. V preteklosti smo bili deležni veliko kritik, da naša PR služba slabo deluje. To ni res. V zadnjem času so jo mediji zasuvali z veliko vprašanji, za kar bi morali imeti stalno zaposlenega.

Za PR je predvidenih 40.000 evrov sredstev. Se vam toliko sredstev ne zdi veliko?

Iva 40.000 evrov ne more porabiti sama, saj njen honorar znaša 150 evrov. Motivacija na študentski organizaciji zagotovo ni denar, saj honorarji niso visoki. Denar, ki ga omenjate, ne gre le PR-službi, del teh sredstev je prenesenih na predsedstvo. Letos smo morali namreč zaradi finančne okrnjenosti ukiniti resor za komuniciranje in razvoj, ki je bil v preteklih letih samostojen. Ljudje, ki so znotraj tega resorja včasih opravljali funkcijo PR-ja, to zdaj opravljajo pri meni v predsedstvu. Sem spadajo družbena omrežja in spletna stran. Za vse to skrbijo naše punce, ki so za to zaposlene, oziroma honorarno plačane in svoje delo opravljajo dobro. V zadnjem času bi nam sicer resor za komuniciranje prišel zelo prav, saj smo morali včasih z mediji, ki so nas zasuvali z vprašanji, komunicirati tudi po osem ali deset ur na dan. 

Ali se vam zdi pošteno, da za delo, ki ga opravljam včasih tudi po več kot dvanajst ur, ne bi bil pošteno plačan? Moj mesečni honorar je omejen na 555 evrov neto in ne vidim razloga, zakaj bi se moral temu honorarju odpovedati.

Klemen Petek

Na četrti seji študentskega zbora konec januarja ste omenili, da ste se zaradi nastale epidemiološke situacije pripravljeni odpovedali honorarjem. Ali ste res pripravljeni opravljati svoje naloge, ki zahtevajo določeno mero odgovornosti, prostovoljno?

Na tej točki vam bom postavil obratno vprašanje. Ali se vam zdi pošteno, da za delo, ki ga opravljam včasih tudi po več kot dvanajst ur, ne bi bil pošteno plačan? Moj mesečni honorar je omejen na 555 evrov neto in ne vidim razloga, zakaj bi se moral temu honorarju odpovedati. Rad bi, da včasih nekdo stopi v moje čevlje in se poskuša odpovedati temu honorarju. Posebno za delo, ki ga opravljam v zadnjih treh mesecih.

Ena izmed vaših nalog je tudi vodenje in usklajevanje predsedstva. V oči zbode vaša prva seja na poziciji predsednika z dne 11. januarja, ki ste jo zaključili v petih minutah. Ob šestih sprejetih sklepih ste posameznemu sklepu, kot denimo seznanitev s situacijo Radia Študent, zavoda ŠOLT in potrditev Ajasa Midžana za svetovalca Predsedstvu, namenili manj kot minuto časa. Čemu tako hitra obravnava?

Pred vsako sejo predsedstva imamo kolegij predsedstva, kjer se pogovorimo o vseh temah. Seja ni trajala pet minut, saj je šlo za napako v zapisniku. Trajala je slabih dvajset minut, kjer smo se o vseh sklepih pogovorili in jih sprejeli.

Koliko pa navadno trajajo seje predsedstva?

Nekje med pol ure in eno uro.

Poslanci študentskega zbora so opozorili, da po dveh mesecih še niso prejeli poročila o delovanju predsedstva. Kdaj lahko pričakujemo omenjeni dokument?

Na prvi redni seji v aprilu bomo objavili dvomesečna poročila vseh resorjev in poročilo direktorja.

OPOMBA: Dnevni red prve študentske seje kaže, da so poročila res predstavili.

V zadnjem času z opozicijo nisem v zelo dobrih …  (premor) … nisem zelo pogosto v kontaktu.

Klemen Petek

Toda zapisnik o seji predsedstva bi morali objaviti v roku dveh mesecev. Ta čas je že pretekel. Se vam ne zdi pozno, da bodo poslanci poročila prejeli šele aprila?

To je samo instrukcijski rok. Držati se moramo zadev, ki so nujne za organizacijo. Mednje šteje tudi to, da smo izvolili pritožbeno komisijo, saj je bila na organizacijo naslovljena pritožba. Če je treba v treh mesecih sprejeti veliko odločitev, se lahko zgodi, da je treba kaj zamakniti. Opozicija je tukaj zato, da z všečnimi predlogi navzven poskuša destabilizirati naše delovanje, ampak tega kot predsednik ne bom dopustil. Če boste prisotni na naslednji seji, boste lahko videli, da bodo poročila zelo podprta.

Ko smo že pri vašem odnosu z opozicijo. Kako poteka vaše sodelovanje z njimi?

V zadnjem času z opozicijo nisem v zelo dobrih …  (premor) … nisem zelo pogosto v kontaktu. V kolikor bo opozicija to želela, se bom z njimi sestal takoj, ko bo možno. Sem človek odprtih kart. Nikoli nobenega ne izključujem, vse je odvisno le od sogovornika na drugi strani.

25. marca je ŠOU izvolil pritožbeno komisijo. Po besedah Ajasa Midžana je funkcija tega organa zgolj svetovanje. ŠOU tako nima nobenega organa, ki bi ga nadziral. Ali se vam zdi delovanje organizacije tako brezhibno, da pri svojem delovanju ne potrebuje nobenega nadzora?

Nadzorna komisija Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) in računsko sodišče sta nadzorna organa, ki bdita nad ŠOU. Pritožbena komisija je zgolj naš svetovalni organ, ki študentom svetuje, kako naj ravnajo in na katere organe naj se obrnejo. Vse skupaj namreč nadzira nadzorna komisija ŠOS. Na tak način imamo nadzorni organ, ki pa za organizacijo ni obvezen.

Nekateri poslanci so se pritoževali, da znotraj same organizacije niso slišani in da zaradi neodzivnosti odgovornih, na dnevni red sej ne morejo uvrstiti svojih točk. Kam se poslanci lahko obrnejo, če znotraj ŠOU-a ni pritožbenega organa?

Glede tega se lahko obrnejo na predsednika ali direktorja. Zdaj, ko je vzpostavljena pritožbena komisija, pa tudi na njih. V pritožbeni komisiji so tako štirje člani ter svetovalec oziroma odvetnik. Kakršnakoli pritožba na študentsko organizacijo je možna. Prvi korak pritožbe nadzira pritožbena komisija, v primeru, da gre za večjo težavo, pa se pritožbo pošlje na nadzorno komisijo ŠOS ali računsko sodišče. Oboje nam dodeljuje država in deluje v skladu z zakoni.

Veliko se govori o družini ŠOU, o povezanosti in močnem sodelovanju, toda na šesti seji študentskega zbora je direktor zavoda Šolt Jože Hrastnik dejal, da do seje niso prejeli nobenega uradnega sporočila, da se s ŠOU ločujeta. Se vam zdi, da imate do vseh zavodov enakovreden odnos?

Ker je to zavod s pridobitno dejavnostjo, smo se odločili, da se ob izdatnem padanju sredstev poskušamo od zavoda posloviti in da gre ta na samostojno pot. Dejavnosti ŠOU se od leta 2010, ko je bilo na voljo 7,5 milijona evrov sredstev, do danes, ko je teh sredstev 2,9 milijona evrov, niso bistveno zmanjšale. Zaradi okrnjenih sredstev moramo pretehtati, kateri zavodi so še primarni za delovanje naše organizacije in kateri ne. Zavod Šolt to ni. Res je, da smo se Jože, direktor ŠOU in jaz veliko pogovarjali, ampak vsi bi si zgodbo želeli predstaviti v svoj prid, kar je Jože na seji tudi naredil.

Ko je Radio Študent naredil tako medijsko gonjo, so vsi dobili krila in se želeli predstaviti pred sprejetjem proračuna, da bi se njihova sredstva povišala. Tak medijski linč je poskušal organizacijo razdreti, jo prikazati v slabi luči in tega kot predsednik ne bom dopustil.

Klemen Petek

Zakaj se organizacijam znotraj ŠOU ni omogočilo predstavitve, preden so poslanci sprejemali finančni načrt? Do končnega sprejetja finančnega načrta je minilo veliko sej, zavodi in javnost pa so izrazili željo, da bi radi predstavitev zavodov videli pred sprejetjem omenjenega načrta.

V preteklosti se je na posamezni seji predstavil po en zavod. Vseh šest zavodov s Fundacijo Študentski tolar ne moremo uvrstiti le na eno sejo  Poleg tega smo letos morali izbrati še direktorja in do konca marca potrditi finančni načrt. Nikoli ni bilo v navadi, da se pred proračunom in samo pred proračunom zavodi predstavijo. Sam ne vidim potrebe, zakaj bi se zavodi predstavili samo pred finančnim planom. Ko je Radio Študent naredil tako medijsko gonjo, so vsi dobili krila in se želeli predstaviti pred sprejetjem proračuna, da bi se njihova sredstva povišala. Tak medijski linč je poskušal organizacijo razdreti, jo prikazati v slabi luči in tega kot predsednik ne bom dopustil. Kot sem že dejal, so sredstva od leta 2010 padla za 4,6 milijona evrov, zato finančnega načrta ni bilo lahko narediti.

V letu 2020 je Študentski kampus prejel okoli 480.000 evrov. Iz Instagram profila in spletne strani Študentskega kampusa je razvidno, da ste v letu 2020 v živo izpeljali tri dogodke. Koliko denarja od 480 tisočakov ste namenili tem trem dogodkom in za kaj se je namenil preostanek denarja?

V preteklem letu je bilo na Kampusu zaposlenih pet ljudi. Kampus je imel lani izdatno višja sredstva, kot jih ima v letošnjem proračunu. V začetku leta me je čakala ena izmed pomembnih odločitev. Zaposlenim na Kampusu sem moral povedati, da zaradi okrnjene finančne slike za tri ljudi ni več prostora in da bodo službe morali iskati drugje. Kampus je zavod, ki vzdržuje in upravlja infrastrukturo ŠOU. Tak zavod potrebujemo, da vzdržuje avtonomen prostor, namenjen študentom. Prizadeval si bom, da se razmere v naslednjih letih izboljšajo. Želim si, da bi čim več študentov prišlo na Kampus.

Ponovimo vprašanje. Zakaj pa se je porabilo teh 480.000 evrov, ki so bili namenjeni za Študentski kampus? Kot vemo dogodkov ni bilo, plače zaposlenih verjetno tudi ne dosežejo skoraj pol milijona sredstev. Zakaj so šla ostala sredstva?

Predsednik sem od 22. decembra. Sredstva za Kampus so se porabila v prejšnjem mandatu. Sam gledam naprej v prihodnost in če imate vprašanja, ki so se zgodila izven dosega mojega mandata, prosim, da jih naslovite na moje predhodnike.

Pa vas decembra, ko ste postali predsednik ŠOU, ni zanimalo, kako so se porabila sredstva? Spomnimo, gre za skoraj pol milijona evrov.

Finančno poročilo za leto 2020 bomo šele sprejemali. Pripraviti ga morajo do konca aprila. Komentiral bom lahko, ko bo pripravljeno. Pozanimal se bom tudi glede vseh postavk. Še enkrat, Kampus je zavod, ki skrbi za vzdrževanje naših nepremičnin, med njimi tudi našo največjo nepremičnino, ki obsega 6000 kvadratnih metrov, za kar gre veliko vzdrževalnih in drugih stroškov. Na to ljudje včasih pozabijo.

Zelo me preseneča, da ste dali primer Sarah Tkalec in ne mene. Ne vem, v katero smer gre ta intervju, ampak mi je zelo fascinantno. Njej je bil namenjen en meme, jaz pa sem jih dobil vsaj tisoč.

Klemen Petek

Na kakšen način kot predsednik ŠOU konkretno ščitite svoje poslance ob različnih verbalnih napadih – če kot iztočnico navedemo primer instagram profila Rad4o študent memes, ki je poslanko Zagona Sarah Tkalec v memu označila za »horny« in da rabi »ptiča«?

Poslance moram zaščititi, predvsem pa je pomembno to, da ti pritiski niso leteli samo nanje. Če si pogledate različne meme strani, so žalili mene in mojo družino. Imam tri sestre in dva brata. Na spletnem prenosu seje študentskega zbora smo v komentarjih lahko brali, da bo treba moje družinske člane v Mozirju obiskati in jih pretresti. To niso bili medijski pritiski oziroma konstruktivna kritika, ampak nadlegovanje in tega ne doživljajo le poslanci. Sem pa prvi, ki jim nudi osebno podporo in jih skušam zaščititi, saj ne smejo čutiti pritiska. Res je, da so slabo voljo naredile predvsem meme strani. Kar se je pojavljalo na spletu, ni bilo lepo. Zelo me preseneča, da ste dali primer Sarah Tkalec in ne mene. Ne vem, v katero smer gre ta intervju, ampak mi je zelo fascinantno. Njej je bil namenjen en meme, jaz pa sem jih dobil vsaj tisoč.

Na študentski seji 12. februarja ste izvolitev dosedanjega direktorja Andreja Klasinca pozdravili in dejali, da je šlo ob tem za izraz »demokratičnosti, saj na glasovanje študentov poslancev ne vplivajo ne mediji ne obsojanje javnosti«. Zakaj javna razprava ne bi smela vplivati na mnenja in odločitve posameznih študentov poslancev?

Včasih na sejah študentskega zbora ne vem, zakaj imamo izvoljene predstavnike, ko imajo vsi več moči kot naši poslanci. Naši poslanci so izvoljeni s strani ljudstva in imajo edini legitimno pravico, da volijo direktorja. Ne mediji in ne predsednik.

Kako pa razumete pojem demokracije, oziroma demokratičnosti?

Rezultat volitev je odraz demokracije. Volitev nisem speljal sam kot predsednik. Direktorja so izvolili poslanci. Ne vidim, kdo tukaj ne razume pojma demokratičnosti. Imamo opozicijsko in koalicijsko skupino in če se je koalicijska skupina odločila, da podpre direktorja, ne vidim v tem nobenega problema. Poslanci so bili demokratično izvoljeni na volitvah.

V oddaji Preverjeno so izpostavili, da je bila ena od poslank izvoljena z dvema glasovoma.

Zakaj poslanka ne bi bila legitimno izvoljena, če za udeležbo na volitvah posamezne fakultete ni interesa? Tudi kot predsednik države si lahko izvoljen z enim ali sto tisoč glasovi. Tukaj ne vidim nobenega problema. To lahko navežemo tudi na evropske volitve, ki imajo zelo slabo volilno udeležbo, pa vemo, s kakšnimi financami in politiko se ukvarjajo.

V intervjuju za Večer ste pred tremi meseci dejali, da bi radi izboljšali sodelovanje z mediji. Med drugim smo tudi mi na intervju čakali  še dva meseca po koncu izpitnega obdobja, ko naj bi se po prvem dogovoru dobili za intervju.  Kako ste v času svojega mandata poskrbeli za zboljšanje sodelovanja z mediji?

Sem nov predsednik s kratkim mandatom. V burno obdobje sem vstopil takoj po prevzemu mandata. Dober teden po prevzemu funkcije smo že sprejemali finančni načrt, za katerega sami veste, da je dvignil veliko prahu. Kadar more nekdo, kljub padcu sredstev za 1,5 milijona v primerjavi z letom 2019, v nekaj mesecih organizirati vso administracijo, ni lahko. Že v svoji kandidaturi za predsednika ŠOU sem izpostavil, da se bom potrudil za boljšo in bolj redno komunikacijo z mediji. Vedeti morate tudi vi, novinarji, da smo imeli na organizaciji zelo težko obdobje, ko smo se za preživetje in stabilnost organizacije pripravljali iz dneva v dan. Tudi po dvanajst ur dnevno. Iz strani medijev včasih nismo bili deležni vprašanj ali konstruktivne kritike. Vmes je nekdo, navadno ne novinarji, ampak predvsem meme strani, nadlegoval nas in poslance.

Na prošnje RŠ za intervjuje se zaradi burnega obdobja nisem odzval, saj nisem pričakoval, da bodo vprašanja oziroma intervjuji objektivni.

Klemen Petek

Veliko očitkov leti na to, da se nekaterim medijem izogibate. Tudi od Radia Študent (RŠ) smo izvedeli, da zanje »ne najdete časa«, po drugi strani pa ste čas našli za intervju za v Savinjske novice. Zagotovo bi prej pričakovali intervju na RŠ saj ste vseeno predsednik študentske organizacije. Ali to pomeni da prioritizirate nekatere medije, drugim pa se izogibate?

To so domneve manjšega dela javnosti. Z vsemi mediji se ukvarjam enako, tudi z RŠ, na katerem sem bil med sprejemanjem proračuna tudi petkrat ali šestkrat na obisku. Na prošnje RŠ za intervjuje se zaradi burnega obdobja nisem odzval, saj nisem pričakoval, da bodo vprašanja oziroma intervjuji objektivni. Res je, da sem sprejel povabilo na intervju s strani domačega časopisa Savinjske novice, ker se mi je zdelo pravilno, da se tudi na lokalnem nivoju malo izpostavim, pokažem in predstavim kot predsednik ŠOU.

Zakaj pa intervjuji RŠ po vašem mnenju ne bi bili objektivni?

Ob koncu prejšnjega leta smo se odločili, da se odcepimo od Radia Študent. Ko je enkrat ozračje napeto, lahko pričakujemo, da niti ena niti druga stran ni vesela, zato sem se takrat odločil, da se z intervjuji, ki segajo med ŠOU in RŠ, ne bom ukvarjal. Rasto Pahorju sem rekel, da bom, ko se bodo stvari umirile, šel na RŠ in se udeležil Javne tribune. RŠ je namreč še vedno zavod, ki je del družine ŠOU in zdi se mi smiselno, da kot predsednik, prvi med enakimi, to tudi naredim in jim predstavim svojo vizijo študentske organizacije.

Vojna z RŠ je v zadnjih mesecih dvignila veliko medijskega prahu. Sploh po izjemno gledani prvi javni seji študentskega zbora. Se vam zdi, da je prav ta konflikt pripomogel k temu, da več študentov spremlja ŠOU in vaše delo?

Zagotovo. Negativen konflikt včasih povzroči pozitiven odziv. Na ŠOU smo veseli, da se čedalje več študentov odloča za participacijo. Na zadnjih volitvah smo lahko videli, da je bilo več nasprotnih ekip. Sam menim, da je participacija pri zadevah ŠOU zelo visoka. Ta se morda ne odraža na volitvah, toda lani smo bili priča epidemiji. Ustavljen je bil javni prevoz, veliko študentov je bilo doma in na volitve so lahko prišli samo tisti, ki živijo v Ljubljani in okolici. Če bi bile volitve spletne, bi bil odstotek mogoče dosti višji.

OPOMBA: Javni prevoz je oktobra, v času študentskih volitev, deloval normalno. Ustavljen je bil šele 16. novembra.

Omenili ste, da je volilna udeležba zelo nizka. Kako bi jo poskušali povečati?

Predvsem z dobrim delom, vključevanjem in participacijo mladih. Smo v obdobju epidemije, ki bo socialno zelo vplivala na študente in postali bodo bolj aktivni.  Na sejah opažam več aktivnosti in ne bojim se, da bi bila udeležba na naslednjih volitvah leta 2022 nizka. Mislim, da je epidemija dovolj naredila že s tem, ko so se študentje začeli ukvarjati tudi s političnimi problemi in ne samo s študijem in obštudijskimi dejavnostmi. To lahko najbolj vidimo na družbenih omrežjih, kjer politiko spremljajo dnevno.

Ali se vam zdi, da gre ŠOU po dobri poti in da bo v prihodnosti žel dobre rezultate?

Zagotovo bo. K temu bom strmel tudi sam. ŠOU želim približati vsem študentom in študentkam UL. Boljši bo, če bomo v prihodnosti deležni konstruktivnih kritik in ne nadlegovanja s strani medijev in ostalega javnega prostora.

Be the first to comment on "Klemen Petek: »Motivacija na Študentski organizaciji zagotovo ni denar, saj honorarji niso visoki«"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*