Jubilee: Predstavljanje kontroverznih tem skozi malega človeka

Vir: Jubilee Media / You Tube

Primer radikalno liberalnega dajanja besede

René Markič, Sabina Zorman, Nika Žagar

Življenje v kultu, delo v seks industriji, zloraba drog in duševne bolezni so teme, o katerih se redko razpravlja v stalni novinarski praksi, pogosteje pa na novih digitalnih medijih, katerim pozornost radi posvečajo mladi. Čeprav je novim medijskim oblikam nagovarjanja javnosti, ki so večinoma vezane na medmrežje, pogosto očitana površinskost ter podajanje zgodbe brez prave vsebine in vsebine brez pravega pomena, je prav, da med njimi iščemo dobre primere.

Eden takšnih je ameriški YouTube kanal Jubilee, ki v svoje oddaje vključuje kontroverzne teme in običajne ljudi, a skuša poleg pridobivanja ogledov in všečkov tudi podirati stereotipe in odpirati debate o političnem, življenjskem in obstranskem. V videih Jubileeja običajni ljudje prek kulturnega pogovora podirajo mite in trditve o rasi, veri, politični usmeritvi, fizičnemu izgledu, spolnosti in spolni usmerjenosti. 

S spremljanjem medija Jubilee se obenem razvija tudi empatija, torej vživljanje v čustva drugih.

To je posebej opazno v kategoriji Jubileejevih videov Odd man out (op. Najdi vsiljivca), kjer je en udeleženec drugačen od ostalih. Cilj skupine je najti »vsiljivca«. Udeleženci se tako na podlagi diskusije, pogosto pa tudi zunanjega videza, odločajo, kdo izmed njih je ateist, homoseksualec, podpornik Trumpa, vegan, kdo je imel plastično operacijo in podobno. Pogosto se na koncu izkaže, da presojanje na podlagi videza in stereotipov o tem, kakšni bi morali biti pripadniki določenih subkultur, ni najbolj produktivno. 

Poistovetenje gledalca s protagonisti

Profesorica psihologije na ljubljanski filozofski fakulteti Darja Kobal Grum ocenjuje, da je delovanje Jubileeja s psihološkega vidika pozitivno. V svoje vsebine namreč vključuje normativno običajnega človeka, ki gledalcu pošilja pozitivna sporočila. Posebno previdnost, poudarja, pa je potrebno izkazati pri televizijskih resničnostnih šovih, ki so po tem, da v ospredje postavljajo običajne ljudi, lahko podobni kanalu Jubilee, ampak je njihov cilj drugačen – iz običajnega človeka narediti zvezdo brez pravega razloga. »To je pogosto zelo sporno in ne vpliva pozitivno na ljudi, saj jih poneumlja. Potrebno je ločevati, zakaj nekje nastopajo običajni ljudje,« pravi Kobal Grum.

Vir: Jubilee Media / You Tube

Gledalci se vedno znova vračajo na kanal Jubilee, o čemer pričajo tudi številke. Njihovi videoposnetki prejemajo od sto tisoč pa do več milijonov ogledov, nabrali so tudi bazo šestih milijonov naročnikov. Med njihovo občinstvo spadajo predvsem mladi, ki se, kot pravi sogovornica, vedno bolj obračajo na take medije in stran od televizijskih oddaj.

Mlade privlači že format njihovih videoposnetkov, ki so pripravljeni na zelo dinamičen način in od človeka zahtevajo kratkotrajno deljeno pozornost, izpostavlja Kobal Grum. Še bolj pomembna pa je vsebina, saj se lahko gledalci z njo poistovetijo. Kot rečeno, so namreč protagonisti posnetkov običajni ljudje, ki pa se lotevajo zelo raznolikih tem. Pri tem je pomembno, da se sporočila posnetkov nanašajo na univerzalne življenjske teme, izpostavlja sogovornica. »Kdorkoli se lahko prepozna v njih, to je bistveno,« pravi.

Mediji, učitelji empatije?

S spremljanjem medija Jubilee se obenem razvija tudi empatija, torej vživljanje v čustva drugih. Ker sporočajo, kako z različnih vidikov gledati na določeno stvar ali vrednoto, spodbujajo gledalce k oblikovanju lastnega mnenja z upoštevanjem različnih zornih kotov, pojasnjuje Kobal Grum. Kot izpostavlja, je empatija primarno čustvo, pa vendar se ga učimo celo življenje. Gledalci se z gledanjem torej učijo empatije.

V mainstream medijih o drznih, a pomembnih temah, prepogosto ni govora, na internetu pa je mnogo napačnih informacij, ki občinstvu ne dajo celostne slike.

Hkrati pa se med njimi in udeleženci posnetkov vzpostavlja tudi posebna vez. Ko posameznik vidi, da drugi razmišljajo podobno kot on, da doživljajo podobne stiske in situacije, se ga lahko to zelo dotakne, pravi psihologinja. 

To je značilno za različne sklope videoposnetkov medija Jubilee. Med drugim pri seriji Odd man out, kjer so posamezniki pogosto ocenjeni na podlagi svoje barve kože, višine in sloga oblačenja. Gledalec, ki je bil kdaj deležen podobne ocene, s protagonistom na zaslonu vzpostavi osebno vez. Čuti da ni sam pri tem, kar se mu dogaja.

Preverjanje informacij tudi v zabavnih medijskih formatih

Jubilee je obenem tudi medij, s katerim se mlajše generacije informirajo. Ukvarjanje s kontroverznimi temami, ki je na tem kanalu pogosto, je torej pozitivno. V mainstream medijih o drznih, a pomembnih temah, prepogosto ni govora, na internetu pa je mnogo napačnih informacij, ki občinstvu ne dajo celostne slike.

Komunikolog in profesor za nove medije na novogoriški akademiji umetnosti Peter Purg med temami, ki so za mlade nujne, a so glede njih pogosto prepuščeni internetu, izpostavlja spolno vzgojo, ki so jo množični mediji od nekdaj dopolnjevali (ob domači, vrstniški in šolski) … Zaradi pomanjkanja strukturiranega diskurza o spolnosti pri mladih marsikdaj pride do napačne interpretacije, kar je problematično. Ker se ti dandanes za informiranje obračajo najprej na spletne medije in družbena omrežja, je pomembno, da lahko tudi na sicer primarno zabavnem kanalu najdejo prave informacije, po potrebi tudi podporo.

O tem, kdo se bo pojavil v njihovih videih, ne odloča izključno uredništvo, ampak gre za odločitev množice, saj ta predlaga teme in vprašanja, ljudje pa se za udeležbo na snemanjih prijavijo preko spletnega obrazca.

Tega so se v zadnjem času očitno začeli zavedati tudi pri Jubilee, saj ustvarjalci, ko je to mogoče in ko se jim to zdi potrebno, preverjajo resničnost oziroma vsaj vire izjav udeležencev. Pomembna serija videoposnetkov, ki jo ustvarjajo, je Middle ground (op. Srednja pot), v kateri zberejo predstavnike dveh skupin, ki sta si glede nekega temeljnega prepričanja nasprotni. V eni izmed epizod so v razpravi soočili Trumpove in Bidnove podpornike. V montaži so nekaterim izjavam udeležencev dodali zapise, ki so bodisi potrjevali njihove besede bodisi jih pojasnjevali.

Ko tako ena izmed udeleženk govori o Bidnovem načrtu za izboljšanje javnega šolstva, poleg nje na ekranu stoji zapis tega načrta, ki potrjuje njeno izjavo. Ko drugi udeleženec omeni proteste proti rasizmu, se na ekranu izpišejo osnovni podatki, ki pojasnjujejo njegovo omembo. S tem ustvarjalci oddaje skrbijo za verodostojnost podatkov, ki jih predajo občinstvu. Obenem pokažejo, da konstruktivna razprava ne more temeljiti na domnevah in občutkih.

Običajni ljudje o neobičajnih temah

Tako kot Jubilee, tudi razni novinarski prispevki, še posebej reportaže in intervjuji, temeljijo na selektivnem izbiranju najrazličnejših in zanimivih sogovornikov. Nenavadne in presenetljive zgodbe običajnih ljudi privabljajo širšo javnost in pri njej posledično spodbujajo radikalno empatijo. 

Vir: Jubilee Media / You Tube

S poudarjanjem življenjskih zgodb nenavadnih ljudi z nevsakdanjimi, redkimi poklici ali načinom življenja se približujejo gledalcem. Ravno v tem se najbolj razlikujejo od stalne novinarske prakse. Predstavljanje neobičajnosti namreč ni del le-te in se ne pričakuje, da bo del prispevkov na nacionalnih televizijskih programih ter člankov v serijskih publikacijah. 

Jubilee je s tem namenom ustvaril kategorijo videov Ask me anything (op. Vprašaj me karkoli), v katerih daje besedo nenavadnim ljudem. V videih se pojavljajo čarovniki, 25-letni milijonarji, ljudje, ki posvetijo svoje življenju kultu, nune, ki v samostanih gojijo marihuano itd. Gre za teme, ki so zanimive, presenetljive in atraktivne za širšo javnost. 

Epizode v seriji Ask me anything so zasnovane na preprostih kadrih, brez večje montaže. S tem so bolj poudarjene osebe ter pogovor in ne toliko estetika videov, kot lahko pogosto zasledimo pri informativnih oddajah na televizijskih programih. Tako imamo na eni strani zavese običajne ljudi, ki postavljajo vprašanja, na drugi strani zavese pa predstavnika, ki izstopa iz množice in odgovarja na ta vprašanja. Lahko bi rekli, da se s tem začne »ping pong« igra – izmenjavanje dejstev, postavljanje vprašanj in trditev ter odpravljanje predsodkov.

»Brez umetniškega in drznega mišljenja ter eksperimentiranja ne moremo prebiti okovov navad in tega, v kar nas vedno znova vleče nazaj – neka kapitalistična ali potrošniška mašinerija.« – Peter Purg

Udeleženci, ki se pojavljajo v Jubilee videih, so avtentični in običajni ljudje, s katerimi se lahko marsikdo poistoveti. O tem, kdo se bo pojavil v njihovih videih, ne odloča izključno uredništvo, ampak gre za odločitev množice, saj ta predlaga teme in vprašanja, ljudje pa se za udeležbo na snemanjih prijavijo preko spletnega obrazca. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj ima Jubilee kanal možnost reprezentacije širše množice ljudi.

Komunikolog Peter Purg pravi, da si je kanal ravno s tem pridobil zaupanje gledalcev. Dodaja, da včasih mediji niso reprezentirali celotne kompleksnosti družbe. Danes pa kanali, kakršen je Jubilee, na nek način dajejo potuho medijem z mislijo, da to namesto njih počne nekdo drug – v smislu »vse interesne skupine naj si same naredijo kanale, mi imamo pa lahko svojo uredniško politiko«.

Nuja po inovacijah v svetu ustaljenih praks

Jubilee podobno kot klasični mediji pozornost pridobiva s spodbujanjem konfliktov med ljudmi. To lahko opazimo v videih, v katerih ustvarjalci združijo pripadnike različnih političnih strank, ver, ras … Ti običajni ljudje, ki se pojavljajo v videih, imajo svoje mnenje, in skušajo s svojimi argumenti na kulturen način prepričati sogovornike vanj. Sogovorniki jim sicer prisluhnejo, a še vedno neomajno stojijo za svojim prepričanjem. Tako se ustvari nek dialog (ne) strinjanja.

Vir: Jubilee Media / You Tube

Kljub temu, da lahko pri vsebini kanala Jubilee potegnemo nekaj vzporednic s klasično novinarsko prakso, ga zaradi mnogih razlik ne moremo smatrati za tipično novinarstvo. Purg meni, da je Jubilee kanal lahko pogojno dojemamo tudi kot del prakse ali celo zgodovine medijske umetnosti, saj so medijski umetniki znani po tem, da preizkušajo meje spornih tem in ženejo tehnologijo do skrajnosti. 

To inovacijo pa danes v svetu ustaljenih praks še posebej potrebujemo. »Brez umetniškega in drznega mišljenja ter eksperimentiranja ne moremo prebiti okovov navad in tega, v kar nas vedno znova vleče nazaj – neka kapitalistična ali potrošniška mašinerija«, svojo trditev zaključi Purg.

Nove oblike medijev, ki jih prej nismo poznali in pri katerih lahko vsakdo objavi karkoli, kjerkoli in kadarkoli, so se skokovito razvile pred približno dvajsetimi leti. Purg meni, da morajo Jubileeju podobni mediji obstajati, saj se v modernem svetu in še posebej v sodobnem razvejanem medijskem ekosistemu pojavlja velika nuja po inovacijah. Jubilee ravno z vpeljavo kontroverznih tem skrbi za raznolikost medijskih vsebin. S prihodom interneta se je v ospredje začelo potiskati argumente običajnega človeka in ne le znanih, vplivnih ljudi. Pri tem gledalci spoznavamo sočloveka in pridobimo nove poglede na svet.

Be the first to comment on "Jubilee: Predstavljanje kontroverznih tem skozi malega človeka"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*