»Vplivneži ne morejo nadomestiti novinarjev«

Foto: Pexels

Ali vplivneži ogrožajo novinarstvo?

Novinarji so bili dolgo glavni posredovalci informacij širši javnosti, zadnjih nekaj let pa so v njihov monopol začeli posegati, in ga sčasoma tudi zrušili, vplivneži. Če je bilo v začetni fazi njihovega posega v novinarstvo še mogoče zarisati mejo med njimi in dejanskimi novinarji, pa danes meja ni več tako jasna.

Urška Bitenc, Laura Gomboc, Julija Kandare, Nina Rozman

»Med vplivneži in novinarji je zelo velika razlika,« je zatrdil vplivnež in voditelj jutranjega programa na komercialni radijski postaji, Alen Podlesnik, ter svoje prepričanje podkrepil s pojasnilom, da prvi poročajo o svojih občutkih, drugi pa opravljajo časten, težek in odgovoren poklic, ki ga vsaj v teoriji zavezujeta novinarska etika in posredovanje preverjenih ter verodostojnih informacij javnosti. Podobno mnenje ima tudi Ula Furlan, gledališka igralka, televizijska voditeljica in kolumnistka. Meni, da je meja med vplivneži in novinarji v neopredeljenosti, »v neosebnem in kritičnem poročanju, ki temelji na dejstvih«. V njenih očeh je delo vplivnežev predvsem »podaljšek odnosov z javnostmi in marketing, kar je vse prej kot novinarstvo«. 

Kompetence proti izobrazbi

Vplivnica Katja Grudnik, ki sama sebe raje poimenuje blogerka in svojo besedno moč večkrat uporabi za ozaveščanje o aktualnih družbenopolitičnih problematikah, na odnos med vplivneži in novinarji gleda drugače. Blogerka je namreč edina izmed sogovornikov v pogovoru z nami izpostavila podobnosti, ki jih sama opazi med enim in drugim poklicem. »Definitivno lahko rečemo, da smo tudi blogerji na nek način novinarji, ker raziščemo stvari, se vanje poglobimo, se o njih pozanimamo in jih preštudiramo,« je pojasnila. Ob tem je pripomnila, da za trditvijo o podobnosti trdno stoji, čeprav se zaveda, da bi ji profesionalni novinarji, do katerih sicer goji veliko spoštovanje, nasprotovali.

Vir: Pexels

Dejala je tudi, da sama poslanstvo vplivnežev vidi v tem, da »širijo dobro, ozaveščajo o preslišanih tematikah, da dnevno učijo o pomembnih stvareh,« hkrati pa med ljudi širijo tudi svoj način življenja. Vplivnež zanjo ni le »podaljšek« marketinške in PR stroke, vendar tudi nekdo, ki javnost ozavešča o političnih, gospodarskih, družbenih in ekonomskih temah.

»Definitivno lahko rečemo, da smo tudi blogerji na nek način novinarji, ker raziščemo stvari, se vanje poglobimo, se o njih pozanimamo in jih preštudiramo.« – Katja Grudnik

Ko govorimo o meji med novinarjem in vplivnežem, ne moremo mimo dejavnika, ki je najizrazitejši mejnik med omenjenima karierama – izobrazbe. Ta ima v teoriji pomembnejšo vlogo kot v praksi. »Mislim, da bi bilo prav, da bi se pri vseh poklicih dajalo več poudarka na formalno izobrazbo,« je povedala Ula Furlan in dodala: »Pogrešam pa strokovnost v medijskem ustvarjanju na sploh, pogrešam obvladovanje jezika, sporočanja, nastopanja /…/ pogrešam čase, ko so bile novice manj rumeno in klikabilno naravnane, ko je bila v osredju resnična zgodba in ne zgolj ‘rating’, torej gledanost, branost in odmevnost, ki jo posamezen članek ali prispevek lahko prinese.«

Podlesnik je pri odzivu na vprašanje o pomenu formalne izobrazbe v novinarstvu ostal zadržan. »Glede na to, da nisem novinar, težko govorim, kdo je lahko novinar in kdo ne more biti.« Dodal je, da bi sam raje dal prednost kompetencam kot formalni izobrazbi. Njegovo mišljenje še zdaleč ni osamljen primer. Kot zgled je podal trend, ki se že dalj časa prisoten na komercialnih radijskih postajah, kjer je tudi zaposlen kot radijski voditelj. Na njih je namreč že nekaj časa v porastu zaposlovanje slovenskih glasbenikov in estradnikov kot voditeljev programa. »Vendar pa tudi na komercialnih radijih novinarske funkcije opravljajo dejanski novinarji, torej pišejo novice in zbirajo informacije,« je še dejal.

Dobri novinarji so posamezniki s hrbtenico

Redna profesorica na Fakulteti za družbene vede in strokovnjakinja na področju medijskih študij Breda Luthar, meni, da vplivneži ne morejo nadomestiti novinarjev, bodo pa z njimi soobstajali. Razložila je, da se moč novinarske besede kaže predvsem v izbiri načina pripovedovanja zgodbe – na kakšen način bodo predstavili plati dogodka, koliko medijskega prostora bodo dali določeni skupini ljudi.

Vir: Unsplash

Furlan meni, da se javnost ne znajde dobro v poplavi informacij, zato se ponje raje obrnejo k vplivnežem, saj so ljudem njihove vsebine »ljubše, razumljivejše in bolj sovpadajo z njihovimi pričakovanji in podobami o svetu«. Ravno v tem kontekstu je »vloga dobrega novinarstva veliko pomembnejša kot kadarkoli prej,« je dejala profesorica dr. Luthar, saj »Informacije ne pomenijo nič brez kredibilne interpretacije. Sama informacija še ne pomeni razumevanja problema, dogodka, fenomena, sveta.«

»V kolikšni meri bodo vplivneži prevzeli vlogo novinarjev, je najbolj odvisno od novinarjev samih,« pa je situacijo komentiral Podlesnik. Tudi on meni, da ljudje vedno bolj zaupajo vplivnežem, saj jih dojemajo kot sebi enake. »Kot vplivnež moraš biti aktiven in v stiku z ljudmi, ne moreš biti diplomatski,« je dodala še Katja Grudnik.

Ula Furlan meni, da se javnost ne znajde dobro v poplavi informacij, zato se ponje raje obrnejo k vplivnežem, saj so ljudem njihove vsebine »ljubše, razumljivejše in bolj sovpadajo z njihovimi pričakovanji in podobami o svetu«.

Ula Furlan je dejala, da so se ji dobri novinarji že od nekdaj zdeli posamezniki s hrbtenico in osebnim, prepoznavnim slogom poročanja, ob tem pa dodala, da nanje gleda kot na »glavne filmske igralce«. Vsekakor ima novinarski poklic bistveno bolj pomembno vlogo kot le podajanje dejstev. Dober novinar je po besedah televizijske voditeljice oseba, ki deluje v prid ljudstvu in ščiti človekovo dostojanstvo. Po naravi mora biti radoveden, samoiniciativen in resnicoljuben. 

Alen Podlesnik pa je povedal, da je novinar vreden toliko, kolikor je vredna njegova sposobnost komuniciranja s publiko. »V praksi so nekateri vplivneži morda boljši komunikatorji dejstev, kot nekateri novinarji,« je dejal in nato dodal, da se pogosto zamisli, ali »navaden smrtnik« sploh še lahko loči med novinarjem in vplivnežem ter komu bolj zaupa. Ob tem je poudaril, da je po njegovem mnenju novinarski poklic odgovoren in težak. »V današnjih časih marsikdo spregleda ves trud in čas, ki ga dobri novinarji vložijo v svoje delo.«

»V praksi so nekateri vplivneži morda boljši komunikatorji dejstev, kot nekateri novinarji,« je dejal Alen Podlesnik in nato dodal, da se pogosto zamisli, ali »navaden smrtnik« sploh še lahko loči med novinarjem in vplivnežem ter komu bolj zaupa.

Meni, da se je moč novinarske besede zamajala predvsem zaradi pojava družbenih omrežij, saj so ta spremenila razmerje moči med posameznikom in tradicionalnimi institucijami. Posamezniki namreč niso več le prejemniki, ampak tudi ustvarjalci in posredniki informacij, »ravno zaradi tega pa pride do prenasičenosti«. Občinstvo pa se po besedah vseh sogovornikov v prenasičenosti informacij vedno obrne k tistim, ki so bolj razumljivi in njim bližje – torej vplivnikom.

Profesionalnost ali dobiček?

Ravno zato se odpira vprašanje, ali bi medije in predvsem novinarje moralo skrbeti, da bo njihovo mesto kmalu pripadlo vplivnežem in je zato novinarski poklic ogrožen. »Nikakor si nismo konkurenca,« je odnos komentiral Alen Podlesnik. Dodal je, da se mu zdi primarna vloga vplivnežev samoaktualizacija in marketing, ne pa resno preiskovanje in poročanje o pomembnejših dogodkih. Meni tudi, da bi novinarji s prilagoditvijo komuniciranja na sodoben način lahko zmanjšali svoj »zaostanek« v boju za pozornost javnosti.

Vir: Pixabay

Na ločevanje novinarske in marketinške veje podajanja informacij, ki je zapisana tudi v 25. členu kodeksa novinarjev Slovenije, so avgusta letos opozorili na Društvu novinarjev Slovenije. Menijo, da je pridobivanje sponzorskih sredstev meja, ki je novinar ne sme prestopiti, saj to nepovratno vpliva na njegov ugled v javnosti in neodvisnost pri delovanju.

Ula Furlan pa za razliko od Podlesnika meni, da je novinarski poklic ogrožen, in sicer zaradi »vmešavanja« marketinga v novinarsko poročanje. Ob tem je dodala, da ustvarjalci medijskih vsebin te razlike poznajo in zato znajo brati in razlikovati taka sporočila, marsikateri posamezniki pa niso tako medijsko pismeni. Sogovornica je še opozorila, da je kakovostno novinarstvo ogroženo tudi zaradi nižjega prihodka, saj je veliko lažje zaslužiti v marketinških službah.

»Moč tradicionalnih medijev se v današnjem času zaradi družbenih omrežij morda le nekoliko zmanjšuje, moč dobrih novinarjev pa ne.« – Katja Grudnik

Bi se novinarji torej morali zgledovati po vplivnežih in biti bolj aktivni na socialnih omrežjih, da bi se na takšen način lažje približali publiki? Ula Furlan je komentirala, da se ji zdi prisotnost novinarja na družbenih omrežij praktična, če je to koristno pri širjenju njegovih sporočil in prispevkov, saj tako lažje doseže širše občinstvo. Nikakor pa ni mnenja, da bi število všečkov ali sledilcev odločalo o vrednosti posameznega novinarja. Alen Podlesnik meni, da bodo najbolj uspešni novinarji v prihodnosti tisti, ki bodo znali vsebine s pomočjo družbenih omrežji približati publiki. 

Ali bodo novinarji ob tem še lahko ostali diplomatski in objektivni, kot jih definira Katja Grudnik? »Novinarstvo bo vedno izhajalo iz profesije,« je dejala in dodala: »Moč tradicionalnih medijev se v današnjem času zaradi družbenih omrežij morda le nekoliko zmanjšuje, moč dobrih novinarjev pa ne.«

1 Comment on "»Vplivneži ne morejo nadomestiti novinarjev«"

  1. Bravo dekleta, bodoče novinarke! Vedno bom prej verjela novinarju kot nekemu “poročevalcu” na raznih omrežjih, ki sporoča in analizira stvari, probleme, ki jih hoče ali mora vreči med svoje sledilce. Na žalost pa jim ljudje kar verjamejo in na njihove objave tudi reagirajo, ker so njihova mnenja hitreje in lažje dostopna. Trudite se naprej in osveščajte nas, prepričana sem, da boste uspeli. Dobri novinarji so še vedno zelo cenjeni i spoštovani.

Dodaj odgovor za milena Prekliči odgovor

Your email address will not be published.


*