Družba je več kot zgolj ekonomija

Foto: Luka Černe

Komentar

Neža Borkovič

Konec januarja smo bili pri nas priča novemu odmevnemu in za demokratično državo z avtonomnimi institucijami razmeroma neobičajnemu dogodku. Po napadih na medije, pravosodje in kulturnike se je vlada, ali bolje kar predsednik vlade sam, odločil, da domišljavo in brez sramu poseže še v akademsko sfero. 

Razglasil je namreč zamik podaje vladnega soglasja k razpisu za vpis v študijske programe za prihodnje študijsko leto, češ da razpisana vpisna mesta za posamezne programe niso v skladu s potrebami trga. 

Kljub temu da smo neosnovanih vladnih potez zdaj skorajda že vajeni, nas je ta upravičeno vznemirila, hkrati pa tudi dodobra zbegala, saj se ob premierjevi argumentaciji časovnega zamika porajajo številna vprašanja. Prva in istočasno najmanj domiselna razlaga Janeza Janše je bila, da je dokumentacijo v roke dobil prepozno in da v tako kratkem času ni mogoče v celoti ovrednotiti njene vsebine. 

Rektorica primorske univerze Klavdija Kutnar je po rektorski konferenci 29. januarja za STA poudarila, da je bil rokovnik objavljen že novembra, rektor ljubljanske univerze Igor Papič pa je dodal, da je stroka dokument na ministrstvo uradno predala decembra. Potemtakem krivde za zamudo ni moč valiti na stroko, saj je ta svoje delo po pričevanju opravila dosledno in pravočasno. 

Če je prvi izgovor tehnične narave, je še toliko bolj zaskrbljujoča vrsta vsebinskih argumentov, zakaj letošnji predlog za vlado ni sprejemljiv. V mnogih uradnih vladnih glasilih (beri: Twitter in Facebook) lahko zasledimo ostre opazke o nezaposljivosti diplomantov s področja družboslovja, humanističnih ved in umetnosti. 

Ti naj ne bi sledili neusmiljeni taktirki trga, ki da v prihodnjih letih narekuje predvsem potrebe po kadru, izobraženem v tehnično-naravoslovnih programih. Zahteve na trgu dela so gotovo eden izmed kriterijev, ki jih je pri pripravi študijskih programov treba vzeti v obzir, a nikakor prednosten in odločilen. 

Na prvem mestu bi moral biti interes študenta, saj lahko posameznik le na področju, na katerem se počuti kompetentnega in izpopolnjenega, v celoti izkoristi lasten intelektualni potencial. Prepričana sem ali pa si vsaj želim verjeti, da smo plansko gospodarstvo in usmerjeno izobraževanje, po katerem diši v besedah premiera, pustili daleč v zgodovini bivše države.

V trenutku, ko se začne izobraževalni sistem podrejati zunanjim parametrom, ta v svojem bistvu ni več avtonomen, za kar so se univerze sicer borile dobršen del lastnega obstoja. Znanje in razmislek posledično postajata blago, ki je v prvi vrsti namenjeno kopičenju državnega kapitala, v nasprotnem primeru pa nima nikakršne vrednosti. 

Vlada s svojo odločitvijo torej oznanja, da vednosti na področju družboslovja ne definira kot donosne javne dobrine, zato je kot družba pač ne potrebujemo. Tako lahko žal razmišljajo samo ljudje s presneto omejenimi obzorji. Ali ni družba več kot zgolj ekonomija in ali ne bi morali primarno stremeti k temu, da izobraževanje preseže ekonomski interes države?

In še nekaj besed o nezaposljivosti družboslovcev, o kateri nam brez prestanka pridiga predsednik vlade, obramboslovec, ki je diplomiral na eni izmed iz njegovih ust najbolj klevetanih družboslovnih fakultet, in ki trenutno obenem opravlja še funkcijo ministra za zdravje*. 

Z njegovim zgledom si lahko enostavno razlagamo, da se z družboslovno izobrazbo in s kančkom iznajdljivosti brez težav zaposlimo tudi na področju zdravstva. Še več, v zadnjem obdobju se je izkazalo, da imajo družboslovci, kot je on, praktično neomejene možnosti. Pristojen se je zdel na področju epidemiologije, imunologije, pediatrije, gospodarstva, pa šolstva in nenazadnje tudi na področju akademskega izobraževanja.

Postavimo šalo in cinizem na stran. Radikalni posegi v tolikšnem obsegu predstavljajo neizogibno družbeno nevarnost, saj z okrnjenim številom družboslovnih kritikov in humanističnih mislecev hrabro stopamo na pot enoumja. 

Spremembe na sistemski ravni so na visokošolskem področju vsekakor potrebne, a ne v malomarni naglici in ne za ceno miselne pluralnosti. Gre za korenite spremembe, ki zahtevajo dodaten premislek in modifikacije vse od osnovnošolske ravni izobraževanja naprej, česar pa ni moč realizirati v pičlem tednu ali dveh. In kako dolgo si bomo še zatiskali oči ter verjeli, da v tem primeru ne gre za poskus ohromitve kritičnega akademskega telesa?

* Komentar je nastal v času, ko je trenutni predsednik vlade Janez Janša obenem opravljal tudi funkcijo ministra za zdravje. Od 23. februarja je minister za zdravje Janez Poklukar.

Be the first to comment on "Družba je več kot zgolj ekonomija"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*