Si ŠOU na volitve?

Foto: Pexels

Študentske volitve

V otroških pravljicah in risankah je sova predstavljena kot modra žival, ki preudarno deli svoje nasvete. A vse sove v svetu, ki ni črno bel, pač niso takšne – ena izmed njih je bržkone tista iz Vandotovega Kekca. Zebre, nasprotno od sov, v pravljicah našega otroštva nimajo velike prepoznave, niti prepoznavnih karakternih lastnosti in zato ostajajo neznanke. 

Meta Gantar, Sara Štiglic

Tudi Zebre – neodvisna študentska lista – je bila v letošnjem študijskem letu za povprečnega FDV-jevca velika neznanka. Vsaj do 1. oktobra, ko so se Zebre predstavile na družbenih omrežjih in naznanile, da bodo neodvisno od fakultete kandidirale na letošnjih volitvah za pozicije v Študentski organizaciji univerze v Ljubljani (ŠOU) in Študentski organizaciji visokošolskih zavodov (ŠOVZ). 

S tem so izzvale FDV-jevce – VseFDVjevsko listo, katerih prepoznaven znak je sova in to ravno taka, kot krasi logo poslanskega kluba Modro za študente – enega izmed treh klubov (poleg klubov Povezani in Zagon), ki so v prejšnjem mandatu 2018–2020 že zasedali mesta v študentskem zboru in razpolagali s 3,5 milijona evrov sredstev, namenjenih za študente. Po dveh letih smo študentje 14. oktobra imeli možnost, da na študentskih volitvah oddamo svoj glas določeni listi in s tem premešamo karte »igralcev«, ki so bili tihi favoriti trenutne študentske politike.  

»V primeru, da bi Žiga Stopinšek ob oddaji kandidature za poslanca odstopil iz nadzorne komisije, nato pa morebiti ne bil izvoljen kot poslanec, bi tvegal izgubo obeh funkcij«. – Volilna komisija 

Če smo začeli pravljično, pa bi razplet dogodkov do 10. decembra, ko so bili objavljeni uradni rezultati volitev, lahko označili za dramatičnega. Od zavrnjenih pritožb, dolgih rokov za odgovore, domnevnih zlorab funkcij, nadlegovanj in prilagoditev na novi koronavirus. Na koncu so slavili VseFDVjevci, izvoljena študentska poslanca v študentskem zboru ŠOU v Ljubljani pa sta postala Rok Dolenc, študent 4. letnika mednarodnih odnosov, in Žiga Stopinšek, študent 3. letnika politologije javne politike in uprave.

Ob razpletu so tokratni zmagovalci dejali, da »jih veseli, da so jim študentje FDV ponovno zaupali vodenje Študentske organizacije FDV«.

Foto: Luka Stegne/Facebook profil Zebre – Neodvisna lista FDV

Z liste Zeber pa sta bila v upravni odbor izvoljena Meta Štuhec in Nikola Drole. V neuradnih rezultatih je bila sicer kot izvoljena zapisana zgolj Štuhec, nato pa je volilna komisija pred uradnimi rezultati morala izžrebati še drugega člana upravnega odbora. To so bili primorani storiti, ker so trije kandidati Zeber dobili enako število glasov. Izvoljena kandidata z liste Zeber si želita vnesti del svojega programa v skupno delo in sodelovati z VseFDV-jevsko listo »v dobrobit študentov«.

Kandidat za študenta poslanca hkrati član Nadzorne komisije 

Študenti so na volitvah FDV sicer lahko izbirali med enajstimi kandidati z dveh študentskih list. Za interesno področje izobraževanja je bila na voljo le kandidatka VseFDV-jevske liste, saj svojega kandidata Zebre niso imele. Kot njihov kandidat bi sicer moral nastopiti Filip Pfeifer, a so nam Zebre pojasnile, da niso pravočasno pridobili dokumentacije za njegovo kandidaturo. 

Do skrajnega roka za oddajo kandidatur 18. septembra 2020, je svojo kandidaturo oddal tudi Žiga Stopinšek, takrat še član nadzorne komisije študentske organizacije Slovenije (NK ŠOS). Čeprav 16. člen volilnega pravilnika določa, da člani nadzorne komisije nimajo volilne pravice, je volilna komisija po pridobljenem pravnem mnenju Stopinškovo kandidaturo potrdila. 

Deset dni po oddani kandidaturi – 28. septembra – je Stopinšek še vedno kot član NK ŠOS na 7. redni seji potrdil opazovalce aktualnih volitev ŠOU v Ljubljani. Nato je z začetkom študijskega leta na naši fakulteti stekla volilna kampanja. Dan pred volitvami – 13. oktobra – pa je nadzorna komisija prejela odstopno izjavo člana Žige Stopinška, nam je sporočil predsednik NK ŠOS Matej Kekič. Kot nam je zagotovil, se Stopinšek zdaj sej ne udeležuje več, prav tako ne odloča o postopkih nadzorne komisije, čeprav mora svojo funkcijo do imenovanja novega člana opravljati.

Volilni pravilnik sicer ne določa datuma, v katerem bi moral kandidat, ki kandidira za študenta poslanca, odstopiti z mesta nadzorne komisije. Volilna komisija pa meni, da je nedopustno, da bi moral član nadzorne komisije s svoje funkcije odstopiti pred oddajo lastne kandidature dva meseca pred volitvami. Dodatni razlog volilne komisije za potrditev Stopinškove kandidature je še, da je bil na mesto predsednika uradno izvoljen šele 10. decembra, ko že več kot dva meseca ni opravljal svoje funkcije v nadzorni komisiji. 

Primer Stopinška na letošnjih volitvah ni osamljen. Prav tako je na sosednji Ekonomski fakulteti za študenta poslanca na listi Povezani EF kandidiral Aleksander Milićević, ki je tako kot Stopinšek podal odstopno izjavo s položaja člana nadzorne komisije. 

Reševanje pritožb z neobstoječim poslovnikom in nepopolnim pravilnikom  

Na dan pred volitvami so Zebre poslale volilni komisiji pritožbo glede Stopinškove kandidature na volitvah. Pritožbo so obravnavali še isti večer, a so jo zavrnili, je sporočila predsednica volilne komisije Nina Bjelica. V imenu Zeber je kandidatka Meta Štuhec volilni komisiji poslala ugovor, komisija pa se je na opozorilo o nezdružljivosti funkcij odzvala: »V primeru, da bi Žiga Stopinšek ob oddaji kandidature za poslanca odstopil iz nadzorne komisije, nato pa morebiti ne bil izvoljen kot poslanec, bi tvegal izgubo obeh funkcij«. Svojega odstopa iz nadzorne komisije namreč ne bi mogel preklicati. 

Foto: Facebook profil FDVjevci-VseFDVjevska lista.

Volilna komisija se je v svojem mnenju oprla tudi upoštevanje volilne pravice, ki ne sme omejiti možnosti, da bi bil kdo prikrajšan za kandidaturo za poslanca, so poudarili na volilni komisiji. Kot so še zapisali, je »pomembno le, da tak kandidat nezdružljivih funkcij ne opravlja istočasno in da ne odloča o svojem imenovanju«. 

Zebre so se nato v imenu pritožnika Nejca Laznika obrnile na pritožbeno komisijo. Predsednik pritožbene komisije Tomaž Kozovinc je Lazniku sporočil, da so morali zaradi pridobljenega pravnega mnenja zakoniti rok sedmih dni za odgovor podaljšati. Kot mu je v odgovoru priznal, pravilnik pritožbene komisije v nekaterih členih prinaša zmedo zaradi neobstoja poslovnika pritožbene komisije pa določeni postopki niso definirani. Prav tako so želeli na pritožbeni komisiji pridobiti mnenje nadzorne komisije. Po opozorilu Laznika glede pristranskosti nadzorne komisije pa mu je Kozovinc zatrdil, da »seveda to ne vpliva na postopek odločanja, temveč je samo podlaga za bolj učinkovito delo pritožbene komisije v nadaljnjih postopkih«.

Naslednje sporočilo je Laznik po lastnem pozivu prejel šele 26. novembra, a tudi tokrat brez kakršne koli odločitve. Med Laznikovim čakanjem na odgovor pritožbene komisije je študentski zbor 3. decembra 2020 spremenil Statut ŠOU v Ljubljani. Najbolj izstopajoča sprememba je, da so 29. členu o nezdružljivosti funkcij dodali izjemo, ki dovoljuje opravljanje funkcije člana pritožbene komisije, ki je hkrati poslanec študentskega zbora ali zaposlen na ŠOU. Na odgovor Študentskega zbora o razlogih za spremembo še čakamo. 

Član pritožbene komisije je lahko hkrati poslanec študentskega zbora ali zaposlen na ŠOU, določa nedavna sprememba Statuta ŠOU v Ljubljani. 

Ko je bila 7. decembra 2020 sklicana redna seja pritožbene komisije ŠOU v Ljubljani, Laznik kot stranka v postopku ni dobil povabila nanjo, saj, kot mu je pojasnil Kozovinc, »seja ni bila javne narave«. Laznik je 9. decembra v objavljeni odločbi izvedel, da so njegovo pritožbo na komisiji zavrnili. Poleg tega so objavili Laznikove osebne podatke, ki so jih zameglili šele po njegovem opozorilu.  

V zapisniku seje pritožbene komisije je sicer navedeno pravno mnenje strokovnega sodelavca pritožbene komisije Klemna Grešaka, da niti akti ŠOS niti ŠOU v Ljubljani ne urejajo primera, ko člani nadzorne komisije ŠOS kandidirajo na volitvah v študentski zbor. 

Volilna komisija: Vse pritožbe smo obravnavali dan po prejetju

Kljub temu, da so Zebre na družbenih omrežjih že 1. oktobra pojasnile, da kandidirajo neodvisno od fakultete, jih je 13. oktobra Nina Bjelica v imenu volilne komisije obvestila, da so svojim imenom kršile volilno kampanjo. Sporočilu Zebram sicer ni priložila nobene pisne pritožbe ali utemeljitve, kaj točno so kršili. Kljub temu so ji Zebre poslale korespondenco z dekanjo fakulete Moniko Kalin Golob, v kateri je razviden dogovor, da Zebre svoje ime lahko uporabljajo samo, če jasno poudarijo, da v ničemer niso institucionalno povezane s fakulteto. »Volilna komisija je opazila, da ste kršitev popravili,« je Zebram jedrnato odgovorila predsednica Bjelica. 

Zebre so sicer mnenja, da se je v odločitvah volilne komisije – katere pozicija bi morala biti nevtralna – zaradi povezav med vrhom ŠOS in kandidati VseFDV-jevske liste zrcalila velika naklonjenost volilne komisije do njih. Očitke, da bi katere pritožbe obravnavala prednostno, pa je volilna komisija zavrnila, saj da so vse pritožbe obravnavali v roku enega dneva, kar je po navedbah komisije razvidno tudi v zapisnikih.

V času volilne kampanje in na dan volitev so po lastnih besedah člani Zeber doživeli »verbalne napade določenih oseb, katerih cilj je bil predvsem izzvati spore ali celo fizične napade«. Tem navedbam skupina VseFDV-jevcev težko verjame, saj volilna komisija ni ugotovila nobenih nepravilnosti. »Gre še za en poskus diskreditacije rezultatov volitev in volje študentov,« so zapisali VseFDV-jevci in dodali, da prek družbenih omrežij nasprotne ekipe tudi njih diskreditirajo že od leta 2018. »To pa znižuje nivo politične kulture,« so še komentirali.

Opozorila Zeber o verbalnih napadih, katerih cilj je bil predvsem izzvati spore ali celo fizične napade, je lista VseFDV-jevcev označila za poskus diskreditacije rezultatov volitev in volje študentov. 

Alternativa je kljub izdatnemu financiranju študentskih društev, športnih ekip in obštudijskega življenja dobrodošla, menijo v VseFDV-jevski listi. Kljub temu pa si želijo jasnejših predlogov in sprememb: »In ne le populistične kritike ter ‘memov’, ki v nobenem pogledu ne izboljšajo stanja študentov.« 

Volilni odbor delo opravil nepristransko

Kot vsako leto so tudi letos pri izvedbi volitev volilni komisiji pomagali volilni odbori. Njihova naloga je, da vodijo glasovanje na voliščih in primarno ugotavljajo volilni rezultat. Letošnji volilni odbor so na fakulteti za družbene vede sestavljali: Timotej Giacomelli, Ana Bogdanov in Marcel Vodenik. Po mnenju obeh sodelujočih strank so delo opravljali neodvisno in nepristransko. 

Na spletni strani Študentske organizacije Slovenije smo zasledili, da je eden od članov volilnega odbora, Marcel Vodenik, tudi član razsodišča Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). 24. člen Volilnega pravilnika ŠOU v Ljubljani veleva, da član volilnega odbora na posameznem volišču ne more biti hkrati član volilne komisije, organa ŠOS ali pa katerega drugega organa ŠOU v Ljubljani in istočasno prav tako ne more biti volilni inšpektor.

Foto: Pexels

Pojasnila s strani Vodenika še nismo prejeli, so nam pa odgovorili s ŠOS, da je Marcel Vodenik s 16. septembrom kot član razsodišča odstopil. Ker se ŠOS uradno še ni seznanil z njegovim odstopom, formalno še ostaja član, kdo ga bo nadomestil še ni znano. To nam je potrdila tudi Bjelica, saj je Vodenik volilno komisijo s situacijo seznanil.  

Zaupati študentom 

Da med samimi volitvami ni prihajalo do večjih problemov ali izgredov, je potrdil tudi Vodenik. Dodal je, da sta obe stranki volilni odbor opazovali, »ampak je bilo to v mejah pričakovanega«. Po Vodenikovih besedah so vedeli, da sta obe listi na trnih. Po besedah drugega člana volilnega odbora Giacomellija pa so »imeli manjše incidente, ki pa niso vredni omembe«. Skupine posameznikov so z brošurami in broškami obeh strank hodile okoli volišča, a so po opozorilu volilnega odbora odstranile promocijski material. Oba se strinjata, da je volilni dan potekal brez manipulacij in večjih težav pri pregledovanju elektronskih indeksov. 

V VseFDV-jevski listi si od opozicijskih strank želijo jasnejših predlogov in sprememb: »In ne le populistične kritike ter memov, ki v nobenem pogledu ne izboljšajo stanja študentov.« 

Neusklajenost med deležniki letošnjih volitev se je pokazala pri preverjanju dokumentov volivcev na dan volitev. V Volilnem pravilniku je zapisano, da lahko volivec svojo istovetnost izkaže na tri različne načine: z indeksom, z veljavno študentsko izkaznico, ki je opremljena s fotografijo – v primeru, ko študentska izkaznica fotografije nima, pa jo lahko volivec nadomesti z vpisnim listom, ki mu mora predložiti osebno izkaznico ali potni list. »Člani volilnega odbora morajo nujno preveriti identifikacijo študenta tudi z veljavnim dokumentom, ki vsebuje njegovo fotografijo,« je poudarila Bjelica.

Temu je Vodenik, kot član volilnega odbora, pritrdil, saj so morali volivci po njegovih besedah pred oddajo glasov dokazati, da so študentje volilne enote FDV z veljavnim statusom. Zebre so opozorile, da bi lahko pri preverjanju študentovih indeksov prišlo do zlorab, saj člani odborov pogosto ne preverjajo, ali gre za morebiten zajem zaslona elektronskega indeksa nekoga drugega. »Sporno je dejstvo, da je bilo povsem možno oddati glas namesto koga drugega,« so prepričane Zebre. 

Giacomelli je na to odgovoril, da »je indeks vezan na točno določeno osebo, kot na primer vozniško dovoljenje, in je torej njegova zloraba prepovedana«, zato niso preverjali, ali indeks pripada osebi, ki ga je pokazala. Nina Bjelica pa je zatrdila, da volilna komisija ni prejela nobene prijave kršitve s strani volilnih inšpektorjev ŠOU in ŠOS.

Prav tako se ni spremenil način štetja glasov na glasovnicah. Še vedno lahko posameznik glasuje za celotno listo ali posameznega kandidata na listi. Tako je Bjelica zavrnila opozorila Zeber, da se je pred dvema letoma v primeru, da je bil obkrožen en kandidat na listi, to štelo kot glas za celo listo s preferenčnim glasom.

Be the first to comment on "Si ŠOU na volitve?"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*