Moč besede naj bo moč resnice

Foto: Luka Černe

Uvodnik

Žana Erznožnik

»V medijih tega ne boste slišali, ker cenzurirajo resnico.« Tako se glasi zgolj eden v morju podobnih spletnih komentarjev o vlogi medijev pri obveščanju o krizi, ki se je v času koronavirusa zažrla v vse pore družbe. V zadnjem letu se je ponovno izkazal izjemen pomen medijev in verodostojnega obveščanja javnosti, pa tudi kontekstualiziranja in kritiziranja dogajanja. Za mnoge je šlo za življenje in smrt. 

Tudi za mnoge medije. Politični napadi nanje so eden od dokazov, da mediji niso zgolj ogledalo družbe, ampak imajo moč, da jo spreminjajo. Že z izbiro, kateri del realnosti bodo »odsevali«, dajejo mediji določenim temam in pogledom nanje večji pomen kot drugim. S ponujanjem megafona izbranim sogovornikom in njihovim mnenjem pa dajejo tem mnenjem legitimnost in zagon za njihovo širitev v družbi.

Mora novinar vedno predstaviti vsa stališča ali ima celo dolžnost, da spornim mnenjem ne ponuja medijske platforme? Ali konkretneje: Bi morali mediji enako število vrstic nameniti par sto kolesarskim protestnikom kot par desetim rumenim jopičem? Bi morali število vrstic prilagoditi številu protestnikov? Sploh predstaviti obe skupini? 

Če skoraj polovica javnosti dvomi v varnost cepljenja proti covidu-19 ter dobronamernost znanstvenikov in financerjev, ki so cepivo omogočili, so potemtakem mediji dolžni predstaviti obe strani? Če ja, kako izbrati sogovornike? Postaviti proti doktorju znanosti z relevantnega področja sosedo Karen s Facebook doktoratom? Komu naj dajo besedo?

Tovrstna vprašanja, za katera verjamem in upam, da so se porajala tudi v uredništvih drugih slovenskih medijev, so spodbudila nastanek tokratne številke Klina. Ker svet ni črno bel, ker se kljub skupnim ciljem in bojem novinarji razlikujemo med sabo in ker mora Klin ostati prostor za kaljenje ter izražanje vseh zagretih študentov novinarstva, nismo prišli do končnega in enoznačnega odgovora na izhodiščna vprašanja.

Morda smo zgolj odprli še več vprašanj. A konec koncev je za novinarstvo vsaj toliko, kot ponujanje pravih odgovorov, pomembno postavljanje pravih vprašanj. Sama sem se spraševala tudi, ali nam bo v danih razmerah uspelo. Odgovore imate pred očmi. Letošnja prva številka Klina je nastala izključno na daljavo, a je hkrati, vsaj v mislih, združila par generacij študentov fakultete za družbene vede, ki se sicer sploh nismo imeli priložnosti spoznati v živo.

Tudi zato smo anketo tokrat opravili kar med študenti novinarstva. Medtem ko so bile po navodilih vlade meje občin meje našega sveta, je reportaža o migrantskih poteh sočasno nastajala na meji s Hrvaško in Italijo. Namesto tradicionalnih recenzij gledaliških predstav pa smo z gledališčniki govorili o »novi realnosti« teatra.

Na eni strani smo s filozofom ter večnim kritikom in zagovornikom slovenskih medijev Borisom Vezjakom spoznavali, da resnica ni v seštevku vseh stališč in da mediji ne bi smeli za vsako ceno vabiti vseh politikov. Na drugi pa smo opozarjali na pomen radikalno liberalnega dajanja besede tudi malim ljudem z obrobja družbe.

A naše iskanje in spoznanje ni črno-belo. (Pre)berite nas.

Be the first to comment on "Moč besede naj bo moč resnice"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*