Komu bi morali mediji dati besedo pri razpravi o koronaukrepih?

Grafika: Tom Golubič Grižančič

Anketa med študenti novinarstva

Ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa se nenehno spreminjajo, nam pa se zdi, da pred kamerami in mikrofoni vselej vidimo iste obraze. Ker smo novinarji pri širjenju informacij zavezani k objektivnosti in ker nam občasno na področju znanosti primanjkuje strokovnega znanja, po mnenjih o ukrepih pogosto sprašujemo gostujoče govorce. Ti glede na področje dela in dojemanje resnosti situacije na lasten način interpretirajo podatke. Zato je zelo pomembno, koga povabimo k razpravi.

Kaj pa o dodeljevanju besede menijo tisti, ki bodo medijski prostor polnili v prihodnosti? Po mnenju sva prek telefona povprašali kritične študente novinarstva.

Lara Miklavčič, Neža Borkovič 

Komu bi morali mediji dati besedo pri razpravi o obveznem nošenju mask?

Petra Jerič, 1. letnik: Zdravstveni stroki, saj ima na tem področju največ znanja, strokovnjaki pa so se v svoji panogi dolgo izobraževali. Po mnenju bi morali povprašati tudi uporabnike mask, saj lahko javnosti posredujejo uporabniško izkušnjo in povedo, ali se jim zdi nošenje mask učinkovito in smiselno. Na podlagi tega lahko zdravstveni delavci sklepajo, ali je določene ukrepe pametno predlagati in ali jih bodo ljudje spoštovali.

Neja Krampl Mastnak, 3. letnik: Mediji bi morali k razpravi povabiti čim več državljanov in tako k sodelovanju spodbuditi vse generacije. Menim, da bi morali v tovrstni diskusiji svoje mnenje podati prav vsi, ki jih tema zadeva.V prvi vrsti pa bi morali prek medijev o ukrepih, ki se nanašajo na nošenje mask, z občinstvom kljub vsemu komunicirati epidemiologi ali zdravniki.

Blaž Pernat, 1. letnik magisterija: Strokovnjakom, se pravi epidemiologom, infektologom in raznim drugim -logom. Mogoče do neke mere tudi politikom, ampak gotovo na prvem mestu strokovnjakom iz zdravstvene stroke. Ni narobe, da mediji poročajo tudi o mnenjih, ki stroki izrecno nasprotujejo, ampak menim, da bi morali posameznike s takšnim mišljenjem kritično izzvati, jim postaviti vprašanja in javnosti nedvoumno pojasniti, da njihovo mnenje ni odgovorno. To bi bilo bolje kot ignoriranje tovrstnih mnenj.

Komu bi v medijih morali dati prostor za diskusijo o omejitvah gibanja in policijski uri?

Julija Kandare, 1. letnik: Gotovo sodni veji oblasti. Pristojni s te stroke bi najbolje povedali, če so vsi ukrepi, ki jih vlada sprejema in spreminja vsak teden, ustrezni in skladni z Ustavo. Pri ukrepih morajo biti upoštevane tudi človekove pravice, v tem primeru svoboda gibanja.

Tjaša Lorbek, 2. letnik: Glede na to, da ukrepe določa vlada, izvršuje pa jih policija in drugi organi, bi morali upoštevati mnenje obojih, ti pa bi morali med sabo bolje sodelovati. Upoštevati bi morali tudi mnenje epidemiologov, saj ti najbolje ocenijo, če so ukrepi racionalni. Omejitev gibanja med občinami namreč ni smiselna, če je v vsaki izmed njih obvezno nošenje mask, ista policijska ura itd. Če se ljudje v posameznih občinah tega držijo in izpolnjujejo dolžnosti, potem omejitev prehoda meje med občinami ni smiselna.

Matej Simič, absolvent novinarstva: Ker je omejitev gibanja vezana na zdravstveno stanje v državi, bi tudi v tem primeru mediji morali dati besedo strokovnjakom s področja zdravstva in ne politikom. Mislim, da bi imela tudi javnost več zaupanja in spoštovanja do ukrepov, če bi jim njihov namen razložil zdravnik. Ko to izrazi politik, je izrečeno vprašljivo.

Komu bi mediji morali dati prostor za komunikacijo z državljani o sprejetih ukrepih?

Nina Rozman, 1. letnik: Strokovnjakom, a je odvisno od področja, ki se ga določeni ukrepi dotikajo. Tiste ukrepe, ki zadevajo na primer izobraževanje, naj ljudem predstavljajo učitelji, profesorji, ministrstvo za šolstvo; tiste, ki se dotikajo zdravstva, naj podajajo zdravniki. Menim, da bi bili na zdravstvenem področju za komunikacijo najbolj primerni mladi zdravniki, saj znajo predvsem oni najbolje povzeti ukrepe na vsem razumljiv način.

Laura Gomboc, 1. letnik: Nevtralnim osebam, najbolje novinarjem, saj so poučeni o nepristranskosti in si po poklicni dolžnosti ne smejo dovoliti izražanja lastnega mnenja. Žal se velika večina ljudi tega ne zaveda in meni, da novinarji stvari prirejajo, s tem pa izgubljajo zaupanje v medije.

Martin Poljsak, 3. letnik: Tistim, ki izdajajo odločbe, torej politikom, ki bi morali v medijih tudi nastopiti in sprejeti odgovornost. V Sloveniji je to vlogo prevzel Jelko Kacin, ki kot posrednik predstavlja ukrepe, v Italiji pa to počne sam predsednik vlade. Ob določeni uri se prekinejo vsi programi in medijske hiše v živo prikažejo predsednika iz Rima, ki prebere odlok. Tudi v Sloveniji bi moral to nalogo opravljati premier.

Valentina Tabak, 3. letnik: Večji problem kot to, kdo nam informacije podaja, se mi zdi način, kako ta komunikacija poteka. Iz dneva v dan se sprejme kakšen nov ukrep, praviloma pa se nobenega ne argumentira ali pojasni. Žal pridejo bolj do izraza ustrahovanje in obljubljene kazni kot strukturirano predstavljanje dejstev. Osebno bi zelo drugače pristopila do komuniciranja z državljani.

Be the first to comment on "Komu bi morali mediji dati besedo pri razpravi o koronaukrepih?"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*