“Nekateri zavodi ŠOU bodo slej ko prej morali začeti svojo pot”

Vir: Facebook profil FDVjevci-VseFDVjevska lista.

Intervju s študentskima poslancema FDV Rokom Dolencem in Žigo Stopinškom

Jakob Murovec, Rene Markič

Zanimanje za študentsko politiko je v zadnjem letu, predvsem po lanskih študentskih volitvah naraslo. Seje Študentskega zbora Študentske organizacije univerze v Ljubljani (ŠOU LJ) so se z epidemijo preselile na splet, s tem pa postale širše dostopne študentom. Na socialnih omrežjih so se vrstili najrazličnejši odzivi in razmišljanja o ukinitvi ŠOU. To idejo naša sogovornika, predsednik Študentskega zbora Rok Dolenc in poslanec Žiga Stopinšek, sicer zavračata, saj da ne bi delovala in je nerealna.

Zakaj naj bi se, kljub slabemu slovesu študentske politike, študent odločil za vstop vanjo?

Rok: Lahko govorim v svojem primeru. V študentsko politiko sem vstopil, ker se spremembe lahko dosežejo le od znotraj. Po svojih najboljših močeh sem si želel približati študentsko organiziranje študentom ter delati za njihovo dobro. Izziv je lahko za nekoga že to, da poskuša preseči negativno sliko o študentskem organiziranju.

Žiga: Strinjam se z Rokom, na kateremkoli nivoju se odločiš za participacijo je boljše, kot če ne sodeluješ, saj se spremembe dosežejo od znotraj.

Rok: Verjamem, da noben od naju ne bi šel v študentsko politiko, če bi menila, da spremembe niso mogoče. Ni nama v interesu, da sva člana neke negativne kampanje. Sva optimistična za bližnjo prihodnost.

V preteklih letih ste si za boljšo študentsko podobo prizadevali tudi znotraj Študentske organizacije FDV (ŠO FDV). Izvajali ste številne dejavnosti – deljenje rož ob 8. marcu, športni dogodki, zdravi zajtrki, izleti oziroma ekskurzije, kostanjev piknik ipd. Letos ste po zmagi na volitvah z VseFDVjevsko listo ponovno obdržali v rokah ŠO FDV, zato nas zanima, kam boste namenili denar v tem študijskem letu, ko takih dogodkov zaradi koronavirusa ni?

Rok: 18. decembra je bila konstitutivna seja upravnega odbora, takoj za tem so bili prazniki in kasneje še izpitno obdobje, tako da neke priložnosti za dogodke še ni bilo. Poleg teh vsebinskih dogodkov, kjer se pripravljajo okrogle mize v sodelovanju z društvi, gre denar seveda za financiranje društev.

Noben od naju ne bi šel v študentsko politiko, če bi menila, da spremembe niso mogoče.

Rok Dolenc

Eden glavnih projektov, ki se ga bomo lotili, bo participativni proračun, ki je bil tudi v predvolilnem programu naše liste. Z njim bodo lahko tudi študentje, ki niso člani društev, pridobili financiranje za svoje projekte. To bo najbolj neposredna pot do študentov, s katero bodo videli, da s financami ne razpolagajo le društva, temveč tudi navaden študent z dobro idejo.

Zdi se mi, da bo to velika pozitivna točka ŠO FDV. Pri tem sodelujemo tudi s članoma liste Zeber, to bo skupen projekt. Poleg tega proračuna, ki bo namenjen bolj posameznikom, bo tudi razpis za društva.

Žiga: Čeprav se večkrat očita zabavne oziroma nevsebinske projekte, je želja, da se jih do neke mere ohrani. Želimo, da je študentska organizacija prisotna na terenu in da prek bolj sproščenih dogodkov pritegne študente še za družbenokritične dogodke, kjer lahko kaj spremenijo na bolje.

Tudi na vprašanje, kaj imajo študentje od ljubljanske univerzitetne študentske organizacije (ŠOU), ti pogosto odgovorijo, da pravzaprav ne vedo, oziroma večinoma poznajo njihove študentske zabave. Kako se bosta vidva trudila, da ne bo ŠOU znan le po  tem?

Žiga: Treba je izpostaviti, da veliko stvari, za katere se bori študentsko organiziranje v Sloveniji, študentom sploh ni znanih. V letošnjem študijskem letu smo se borili, da bi se študentom med poletjem vrnil subvencioniran javni prevoz. Pa za zdravstveni dom za študente v Ljubljani, ki ga je ljubljanska občina želela prodati. To so stvari, ki jih študenti pogosto ne opazijo. Bolj pomembno je informiranje študentov in pa seveda dovzetnost študentov za dogajanje okoli njih. Če situacija ni tako škandalozna, kot je trenutna z RŠ, gre pogosto mimo študentov, ostane spregledana.

Kako pa bi se ŠOU z dejanji, ki sta jih omenila in ki niso tako škandalozna, lahko približal širši študentski javnosti?

Rok: Definitivno z boljšo komunikacijo, tudi s strani ŠOU-a. Tam ni nobenega zaposlenega za komuniciranje z javnostjo. To delo sicer zelo dobro opravljajo študentke FDV, a je obsežnost dela tako velika, da novosti, ki niso tako pompozne, pogosto ne ujamejo pozornosti študentov. To je značilno tudi za ostalo medijsko krajino. Hitreje se širijo negativne novice kot pozitivne zgodbe.

Nedavne seje Študentskega zbora so prek prenosov v živo dosegle veliko gledanost. Bi morali za ohranjanje širokega diskurza študentske skupnosti seje tudi po končani epidemiji ohraniti na prenosih v živo?

Rok: Pred leti je bila praksa, da so se seje po koncu objavile na YouTube kanalu, kjer so bile dostopne za vse. V zadnjih dveh letih se jih ni redno objavljalo. Vse seje bi bilo treba po izteku javno objaviti. Videli smo, da interes za spremljanje sej obstaja. Sicer lahko ugibam, ali je ta interes samo trenuten, vendar menim, da bo občinstvo spremljalo tudi druge seje, ki ne bodo obravnavale finančnega načrta in podobnih tem.

Žiga: Vprašanje je, koliko interesa bi bilo v ogledih na sejah, kjer se ne obravnava tako resnih tem, kot je proračun. Če interes obstaja, ne vidim razloga, zakaj se ne bi za to odločili.

Prav zato, ker se je vse preneslo na splet in ker lahko to bolje spremljamo, me zanima, zakaj poslanci in poslanke Modro za študente na zadnjih dveh sejah (četrti in peti) niste bili tako aktivni in se na seji niste oglašali?

Žiga: Z Rokom sva ogromno postorila glede financ za Radio Študent. Kot prvopodpisana na amandmaju sva zastopala željo dela skupine, da se sredstva za Radio Študent zagotovijo. Pri drugih tematikah pa se mi zdi, da ko dobiš občutek, da se zapleteta dve strani, katerih del ti nisi, ne dobiš priložnosti. Morda se ti tudi ne zdi smiselno oglašati, če se neke stvari ne tičejo tebe. Na proračunski seji sem predstavniku Radia Študent, Rastu Pahorju, odstopil besedo, kasneje tudi obrazložil moje ter Rokovo mnenje in zakaj sva se odločila spisati amandma. Ko imam kaj povedati, se oglasim.

Rok: Oglašanje na seji je del najinih obveznosti, ampak se velik del odločanja dogaja tudi v zakulisju. Veliko je usklajevanja, znotraj ŠO FDV se že prej dogovorimo kaj bova kot poslanca FDV zastopala na seji. Če najino javljanje k besedi nič ne doprinese diskurzu, sva raje tiho.

Z Rokom sva ogromno postorila glede financ za Radio Študent. Kot prvopodpisana na amandmaju sva zastopala željo dela skupine, da se sredstva za Radio Študent zagotovijo.

Žiga Stopinšek

Če se vrnemo nazaj k vloženemu amandmaju na finančni načrt ŠOU. Kakšna je bila vsebina amandmaja in kateri študenti poslanci poleg vaju so bili pod njega podpisani?

Rok: Uradno poslanska skupina Modro za študente v okviru Študentskega zbora še ni formalizirana. Sva pa pridobila podporo vseh poslancev Akademije za glasbo, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Biotehniške fakultete, Fakultete za arhitekturo, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Fakultete za šport, Medicinske fakultete, Pedagoške fakultete, Pravne fakultete in Veterinarske fakultete. Dobila sva tudi podporo enega od dveh poslancev z Naravoslovnotehniške fakultete.    

Vsebina amandmaja je bila, da se Radiu Študent zagotovi 50 tisoč evrov iz proračunske rezerve. Ker so nas potem opozorili, da je določen delež, ki ga proračunska rezerva mora imeti, sva to preoblikovala v sklep, kjer bi se prav tako zagotovilo 50 tisoč evrov, s tem da bi to odobrilo predsedstvo, saj je predsedstvo tisto, ki lahko razpolaga s proračunsko rezervo. Amandma oziroma sklep na koncu ni bil sprejet, kar je bil povod, da nisva potrdila finančnega načrta.  Nama bi bilo najlažje spremeniti številko in napisati 120 tisoč. Glavni namen je bil, da se ta sredstva zagotovi, 50 tisoč pa je bil maksimalen znesek, ki sva ga lahko uskladila z ostalimi poslanci.

Žiga: Mogoče pa ni slabo, da se takrat amandma ni potrdil. Zdaj obstaja možnost, da bi ŠOU prišel bližje RŠ in njihovi želji. Upam, da bo na koncu večje zadovoljstvo, kot če bi bila nula ali pa karkoli manj od trenutno predlaganega zneska. 

Če najino javljanje k besedi nič ne doprinese diskurzu, sva raje tiho.

Rok Dolenc

Ko govorimo o zneskih financiranja RŠ – ali ni ta predlog o ukinitvi financiranja RŠ prišel iz vrst Modrih? 

Rok: S strani poslancev gotovo ne, saj je bil finančni načrt pripravljen s strani predsednika oziroma predsedstva in direktorja. Poslanci nismo bili vpleteni v pripravo tega načrta. S tem smo bili seznanjeni istočasno kot ostali poslanci – tako koalicijski kot opozicijski.

Žiga: Ob prejetju predloga proračuna je bilo prvič, ko so do naju prišle te informacije. Vsaj od naju in ostalih poslancev, kot je rekel Rok, zagotovo ni prišlo do predloga.

Je pa predsednik ŠOU Klemen Petek tudi član Modrih in prihaja s FDV. Ali ni to nekoliko razdvojeno početje, da predlaga ukinitev, potem pa v sklopu idealov FDV zagovarja podporo medijem?

Žiga: To ni neposredno najina pristojnost. Rokova pristojnost je vodenje sej, moja pa biti poslanec oziroma predstavnik študentov FDV. Predsednik ŠOU je vseeno predstavnik študentov celotne ljubljanske univerze. In čeprav izhaja iz vrst FDV, midva s pripravo nimava direktne povezave. Je pa bilo za naju mogoče lažje stopiti do njega in se pogajati za zagotovitev sredstev RŠ.

Rok: Če lahko dodam – prišlo je do nesporazuma, da naj bi se midva zavzemala, da RŠ ne dobi financiranja. V prvem predlogu finančnega načrta, kar je seznanitev s finančnim načrtom, je bil ta potrjen soglasno in šele to je osnova, na podlagi katere se nato lahko vlaga amandmaje. Ne bom rekel, da je bilo slabo to, da sva upoštevala voljo študentov FDV. RŠ je splošno pomemben, še posebej za FDV in njegove študente, saj je veliko naših študentov sodelavcev RŠ, kjer pridobivajo praktične izkušnje. Kot predstavnika FDV sva morala nekaj narediti v tej smeri, kar sva poskušala narediti s tem amandmajem.

Po poročanju časnika Delo, je predsednik ŠOU pred časom povedal, da RŠ o ŠOU ne poroča objektivno in organizacijo blati. Kakšen je vaš komentar?

Rok: Jaz sem z RŠ vedno sodeloval zelo korektno, kar lahko potrdi tudi vodstvo RŠ. Po vseh sejah so se mi zahvalili, da sem jim odstopil besedo. Pomagajo nam pri prenosu sej. Seveda pa je njihova naloga, da so kritični. Da študentsko organiziranje spremljajo skozi kritično prizmo. To je njihova naloga in z njihovim delovanjem se v določeni meri strinjam. So pa določene situacije, ko se nivo komunikacije njihovih sodelavcev ali koga drugega spusti na anonimne profile in osebne napade.

Radio Študent je splošno pomemben, še posebej za FDV in njegove študente, saj je veliko naših študentov sodelavcev RŠ.

Rok Dolenc

Pri sprejemanju proračuna je opozicija opozorila, da nimajo realizacijskega poročila za leto 2020. Ali vsi poslanci gradivo prejmejo pravočasno in dosledno?

Rok: V torek so poslanci prejeli drugo verzijo proračuna za 2021 z vsem, kar pride zraven. Upam, da si na podlagi te dokumentacije lahko poslanci izoblikujejo mnenje. Z Žigo lahko te dokumente predava tudi upravnemu odboru, da se skupaj uskladimo o nadaljnjih korakih. 

Ali to, da realizacije proračuna 2020 do 10. februarja poslanci niso dobili, vpliva na sprejemanje prihodnjih proračunskih sredstev?

Rok: Priprava poročil in realizacije je v domeni direktorja in strokovnih služb. Pred kratkim sva bila na dopisni seji bila seznanjena s poročilom za leto 2019, ki se je zaradi korone zamaknilo. Vse za 2020 bo poslancem dostavljeno v predpisanem roku.

Torej dejstvo, da poročila še niso imeli, ni vplivalo na njihovo pripravo in obveščenost pri sprejemanju proračuna 2021?

Rok: Zdi se mi, da ne. Poleg verzije finančnega načrta so zraven še vsebinske obrazložitve za postavke in zavode, tako da se poslanci lahko dobro seznanijo s tem, kam bo šel ta denar v letu 2021. Spremljamo tudi mesečna poročila o realizaciji, ki jih lahko tudi posredujemo poslancem. To je direktor ŠOU tudi omenil na prejšnji seji. Če poslanci želijo, je pripravljen bolj sprotno pošiljati ta mesečna gradiva.

Žiga: Glede informiranosti in dostavljanja gradiv imam občutek, da se to dela dosledno. Nisem imel občutka, da česa ne bi dostavili pravočasno.

Še pred izvolitvijo na funkcijo člana nadzorne komisije študentske organizacije Slovenije, je bila moja želja potegovati se za poslanca in predstavnika FDV v študentskem zboru.

Žiga Stopinšek

Kakšen vpliv ima skupina Modro za študente na VseFDV-jevsko listo in neposredno na FDV?

Rok: Poln naslov združenja Modro za študente je Združenje avtonomnih študentskih skupin Modro za študente, tako da ta avtonomija ni le črka na papirju. Nama je v interesu, da zastopava interese študentov FDV. Zaenkrat to še nikoli ni prišlo v nasprotje z interesi združenja Modro za študente. Tudi v prihodnosti tega ne pričakujem. Poudaril bi, da ne odstopava od tega, za kar sva bila izvoljena. Izvoljena pa sva bila, da zastopava interese študentov FDV, ne pa vseh ostalih članov skupine Modro za študente.

Žiga: Agende gredo v nasprotni smeri. Ne prihajajo od zgoraj, ampak od VseFDVjevske liste oziroma naju kot predstavnikov FDV.

Kot vemo, Žiga Stopinšek, ste ob oddani kandidaturi za študentskega poslanca opravljali svojo vlogo kot član nadzorne komisije študentske organizacije Slovenije. Zakaj potreba po menjavi funkcije oziroma odločitev za kandidaturo?

Žiga: Mandat sem opravljal že skoraj eno leto. Dolgo sem razmišljal o kandidaturi. Še pred izvolitvijo na funkcijo člana nadzorne komisije študentske organizacije Slovenije, je bila moja želja potegovati se za poslanca in predstavnika FDV v študentskem zboru. Odločitev je bila zavestna. Tako je tudi z odstopom. Vedel sem, v kaj se spuščam.

Rok Dolenc, zakaj ste se odločili za kandidaturo tudi v Študentski svet?

Rok: Študentska organizacija FDV ni organ FDV, temveč ŠOU-a. Moja želja je bila, da se tudi v okviru FDV aktivneje vključim v delovanje. Sem tutor, in s tem se mi zdi, da sem si nabral veliko izkušenj in znanj, s katerimi bi lahko študente mednarodnih odnosov zastopal tudi v Študentskem svetu.

Sicer niste bili izvoljeni, ampak če bi bili, mislite da bi lahko usklajevali vse obveznosti?

Rok: Če ne bi bil prepričan, da se da usklajevati, ne bi kandidiral.

Ko bo prišlo do rezov, se bo moral ŠOU vprašati, čemu se bo v prihodnje posvečal, kaj je njegovo jedro in kam bo vlagal denar.

Žiga Stopinšek

Če ŠOU res ne bi bil več zmožen financirati svojih zavodov, kako vidva vidita njegovo prihodnost?

Rok: Kot kaže, se bo trend manjšanja sredstev nadaljeval. Razlogov ne želim in ne upam ugibati. Predsedstvo se je odločilo, da se financiranje prvotnih dejavnosti, kamor spadajo naši resorji, ne bo občutno zmanjšalo. To se kaže v zgolj 5 odstotnem zmanjšanju financiranja Študentske organizacije posameznih fakultet, kar me veseli. Tu namreč študentje najbolj neposredno lahko opazijo vpliv ŠOU. Vsekakor pa bo potrebno najti prioritete. Predsednik tu izpostavlja resor za študentske organizacije visokošolskih zavodov. Zavodi pa bodo – seveda ne vsi – slej ko prej morali začeti svojo pot. Vsekakor se bo to dogajalo s komunikacijo in dialogom, ne bomo jih sami izključevali.

Žiga: Se strinjam. Trend padanja je opazen in vprašanje je, kdaj bo naslednji rez. Mogoče bo že čez leto, mogoče čez deset let – bo pa prišel. Takrat bo odločitev odvisna tudi od prioritet takratnega predsedstva. Za sedanje predsedstvo so prioritete resorji, ki prinašajo nove ideje, saj se prav oni borijo za izboljševanje položaja študentov. Ko bo prišlo do rezov, se bo moral ŠOU vprašati, čemu se bo v prihodnje posvečal, kaj je njegovo jedro in kam bo vlagal denar. Vsem bi bilo najlažje, da bi ŠOU dobil 20 milijonov evrov letno in rezi ne bi bili potrebni. Vendar to so še manj kot sanje. Moja motivacija je, da naredimo največ s tem, kar imamo trenutno na mizi, in da so rezultati čim bolj oprijemljivi.

Slišati je bilo, da bi država hipotetično lahko ukinila ŠOU in sama delila sredstva. Kaj menita o tem?

Rok: To je zelo posplošena ideja, ki v realnosti ne bi delovala. Na nas je, da študentom predstavimo vse pozitivne stvari, ki so jih deležni od Študentskega organiziranja. To so radikalne ideje, ki bi na koncu pomenile velik minus. 

Žiga: Tudi jaz sem prepričan, da bi bilo to težko izvedljivo.

*Opomba: Intervju je nastal pred 6. redno sejo Študentskega zbora. Na njej je nekdo izmed prisotnih predsedniku Študentskega zbora Roku Dolencu svetoval, da naj »ne komentira« na medklic o glasovanju amandmajev poslanke Zagona Sarah Tkalec. Na naknadno zastavljeno vprašanje, kdo je to izrekel in zakaj predsednik študentkega zbora ne bi smel komentirati, je Dolenc odgovoril, da je bil preveč posvečen vodenju seje, da bi to zaznal. Zato ne ve, kdo je to izrekel, zdi pa se mu, da ni bilo namenjeno njemu.

Be the first to comment on "“Nekateri zavodi ŠOU bodo slej ko prej morali začeti svojo pot”"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*