Pritiski na novinarje se stopnjujejo

Okrogla miza o pritiskih na medije

Urška Bitenc

V zadnjem času opažamo večje pritiske na nekatere medijske hiše, ki ustvarjajo kakovostne in edinstvene novinarske vsebine. Presenetile so nas novice o prenehanju financiranja Slovenske tiskovne agencije (STA), možnosti zmanjšanja RTV-prispevka in grožnji s prekinitvijo  financiranja Radia Študent (RŠ). 

Društvo študentov novinarstva na naši fakulteti se je zato odločilo na drugi petek v marcu organizirati okroglo mizo, kjer so z novinarko in voditeljico Vala 202 Natašo Štefe, odgovorno urednico univerzitetne redakcije RŠ Hano Radilovič, urednico notranjepolitičnega uredništva STA Mojco Zorko in profesorjem za medijsko pravo ter medijskim strokovnjakom Markom Milosavljevićem razpravljali o nedavnih pritiskih na medije.

“Če bi želel natančno predstaviti vse pritiske, bi potreboval celo uro,” je ob začetku okrogle mize povedal Marko Milosavljević in pojasnil, da se pritiski v medijskem prostoru lahko pojavljajo ali v obliki pritiska države, politike, oglaševalcev ali pa drugih akterjev. Pritiski so lahko usmerjeni v specifične urednike, specifične novinarje ali lastnike medijskih hiš, “v zadnjem času pa so vse pogostejše tudi razne oblike trolanja, psiholoških pritiskov in groženj s fizičnimi obračuni,” je še dodal Milosavljević. 

Nataša Štefe se je z njim strinjala in dodala, da so pritiski v novinarskem poklicu prisotni že od samega začetka, da so novinarji že od nekdaj deležni tako pritožb kot kritik – te so sicer včasih upravičene, a ne vedno. Kar se dogaja v zadnjem času bi težko uvrstili med neke konstruktivne pritiske, je komentirala stopnjevanje pritiskov v drugem valu epidemije. “Gre za pritiske v smislu, da je celotno novinarstvo napadeno kot tisto, ki širi laži.”

Mojca Zorko je dodala, da spremembe opaža že v načinu družbenega komuniciranja, hkrati pa smo tudi priča kolektivnemu napadu na novinarstvo kot ceh in zanikanju novinarskega profesionalizma. S tem je rušenje preseglo meje njene domišljije, je dejala. “To, da ukineš financiranje STA … leto in pol nazaj si ne bi predstavljala, da je to možno.”

Pomanjkanje financ vodi v slabše novinarstvo

Sodelavcev RŠ pa grožnje o prenehanju financiranja in zmanjšanje finančnih sredstev ne presenečajo več, saj se jim finančni znesek, ki jim ga kot ustanoviteljica vsako leto izplačuje Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU), niža že 9 let let. V tem času se je znesek sofinanciranja s strani ŠOU znižal za 65 odstotkov. Znesek 84.000 evrov, ki so si ga za RŠ izborili na zadnji seji, po besedah Hane Radilovič predstavlja le še 13 odstotkov njihovega letnega proračuna. Ker so se ŠOU v teh devetih letih sredstva znižala “le” za 40 odstotkov, je Hana Radilovič poudarila, da imajo ustvarjalci Radia občutek, da je njihov medij ustanoviteljici samo v napoto.

Pri STA ne gre za dialog, je bila jasna Zorko. Država po njenih besedah v njihovem primeru krši zakon, ki ji nalaga primerno financiranje agencije za omogočanje izvajanja njihovih nalog. Sicer je po njenih besedah že to, kaj je primerno financiranje, jabolko spora, saj si vsaka vlada to razlaga “po svoje”. 

Tudi na Radiu Študnet so se že srečali s pritiski. Po besedah Radilovič, so jim funkcionarji v zameno za “prijaznejše poročanje” obljubljali finančna sredstva oziroma sklenitev posebne pogodbe.

Kasneje je Milosavljević dodal, da hitro sprejemanje medijskih zakonov brez javne debate in možnosti odziva različnih medijih delavcev vodi v to, da se luknje v medijskih zakonih, kakršna je “primerno financiranje” STA, le prenašajo. 

Za STA javna sredstva predstavljajo približno polovico vseh prihodkov in odvzem teh sredstev bi bil “ukrep, ki lahko potopi agencijo”, je dejala Zorko. Agencija hkrati velik del svojega prihodka dobi iz naročnin od drugih medijev.  

Glede tega je kasneje Nataša Štefe dodala, da se tudi na RTV pri svojemu delu velikokrat zanašajo na STA, zato bi ukinitev pomenila konec kredibilnega vira informacij mnogim ostalim medijem. Meni tudi, da bi ustavitev agencije vodila v manjko vira, ki mu zaupa več medijev, s tem pa se nam obeta slabše novinarstvo, posledično pa slabše informirana javnost. “S to slabše informirano javnostjo pa se lahko počne slabe stvari,” je še pripomnila.

Rene Markič, Mojca Zorko, Nataša Štefe, Jakob, Murovec, Marko Milosavljević, Hana Radilovič (od levo zgoraj proti desno spodaj).

Omejuje se tudi vire informacij

Mojca Zorko je bila kritična do aktualne prakse Urada vlade RS za komuniciranje (UKOM), ko ta določenim ministrom in vladnim sodelavcem ni dovolil sodelovanja z mediji, ter posledice, ki jih to prinaša: “Onemogočiti strokovnjakom, da pridejo v neko oddajo pojasnjevati stvari, hkrati pa od ljudi pričakovati, da sledijo in razumejo ukrepe … to ni logično”. 

Na RŠ so slabe komunikacije s strani državnih in študentskih funkcionarjev pogostokrat deležni. Kot je pojasnila Radilovič, jim informacij pogosto ne podajo v zakonsko določenih terminih, kasneje pa jih ti isti neodzivni viri obtožijo, da pišejo pristransko. Tako se na novinarje znova prelaga tuja odgovornost. 

“Mogoče bi morali uvesti sms sporočila STA5 in RŠ5 in začeti zbirati denar,“ je še povedal in nekoliko razočarano dodal, da skušamo “za neke male vsote želimo uničiti, kar je javnega dobrega ostalo.”

Podobno situacijo je ob poročanju o izselitvi nevladnih organizacij iz Metelkove 6 doživela tudi Štefe. “Z njimi sem si izmenjala več kot 20 mailov, prosila neštetokrat za sogovornika,” je razlagala situacijo. Dodala je, da je na telefonsko številko pisarne za stike z javnostjo klicala vsaj 20 krat, ob različnih dnevih in delih dneva, pa se ji niso oglasili niti enkrat. Ko se je po elektronski pošti z njimi končno uspela dogovoriti za intervju, ob tem pa je pristala na nešteto zahtev, ga vseeno niso želeli izvesti. Zaključila je, da je ta situacija jasen prikaz odnosa, ki so ga v zadnjem času s strani vlade in njihovih delavcev deležni novinarji. 

Politika in poskusi vzpostavljanja pokornosti

Pogovoru se je kasneje s svojim mnenjem pridružil tudi generalni direktor RTV Igor Kadunc, ki je dejal, da je bil na sestanku programskega sveta RTV že deležen nasvetov v smislu: “A mislite, da če boste kritizirali vlado, da vam bo dala denar?” Čeprav imajo po Kadunčevih besedah denar za normalno delovanje “še kar zagotovljen”, ga skrbi, kaj se bo zgodilo, če bodo novinarji ohranjali kritičnost do vlade. 

S podobnimi predlogi so se po besedah Zorko srečali tudi na STA, saj naj bi jim bila obljubljena določena oblika financiranja v primeru odstavitve trenutnega direktorja.

Tudi na RŠ so se že srečali s podobnimi pritiski, po besedah Radilovič, so jim funkcionarji v zameno za “prijaznejše poročanje” obljubljali finančna sredstva oziroma sklenitev posebne pogodbe. V zvezi s poskusi izstopa ŠOU s položaja ustanoviteljice pa je Radilovič povedala, da njihov radio “do konca ne bo sprejel te privatizacijske zgodbe, saj želijo še naprej delovati v javnem interesu in izobraževati”. Ena izmed pomembnejših funkcij RŠ je namreč tudi izobraževanje in usposabljanje različnih kadrov – tehnikov, voditeljev in drugih radijskih delavcev.

Društvo novinarjev Slovenije je v dvoletnem spremljanju pritiskov na medije ugotovili, da je sistemsko, politično in javno okolje vse bolj sovražno in omejujoče za novinarsko delo. Splet je po ugotovitvah njihove raziskave vedno pogosteje uporabljen kot orodje za utišanje in zmanjšanje verodostojnosti novinarjev v javnem prostoru.

Po oceni Milosavljevića gre v primeru STA in RŠ za primer finančnega kaznovanja z namenom utišanja kritičnega medija in poskus vzpostavljanja pokornosti. Tovrstno ravnanje s STA se je začelo lansko pomlad, ko jim je premier Janez Janša očital, da so “ventilator lažnih novic,” dodatno pa se je stvar zapletla, ko so jeseni izvedli intervju z glasbenikom Zlatkom. Takrat je UKOM z zahtevo po vseh objavljenih intervjujih poskušal posegati v uredniško avtonomijo tega medija. “Mogoče bi morali uvesti sms sporočila STA5 in RŠ5 in začeti zbirati denar,” je še povedal in nekoliko razočarano dodal, da skušamo “za neke male vsote želimo uničiti, kar je javnega dobrega ostalo.”

Ne klonimo pod pritiski

Vse sogovornice so poudarile, da so novinarji od vsega začetka naučeni, da morajo ohranjati “trdo kožo”, da morajo v teh časih stopiti skupaj, hkrati pa ne kloniti pod pritiski. Radilovič je tudi omenila, da se novinarstvo ravno zato v zadnjem času kaže kot nujno za ohranjanje neke stopnje demokracije. Njihov radio je skupnostni medij in čeprav je delo zaradi raznih pritiskov v zadnjem času oteženo in varčujejo na delovni sili, zaradi česar so izčrpani, si svojega medija ne želi predstavljati okrnjenega.

Zorko je omenila tudi poročilo Društva novinarjev Slovenije, kjer so v dvoletnem spremljanju pritiskov na medije ugotovili, da je sistemsko, politično in javno okolje vse bolj sovražno in omejujoče za novinarsko delo. Problematično je spletno nadlegovanje, pogosti so napadi na ugled, grožnje in žalitve. Splet je po ugotovitvah njihove raziskave vedno pogosteje uporabljen kot orodje za utišanje in zmanjšanje verodostojnosti novinarjev v javnem prostoru.

“Najboljši in najtežji odgovor na te pritiske je dobro novinarstvo, absurdno dobro novinarstvo. Kvalitetno, dobro novinarstvo.”

Kasneje je dodala tudi, da na STA že dalj časa “delajo na etični pogon”“Vsakič znova pa ugotavljamo, da je podpornikov vseeno dovolj, da nas prepričajo, da je novinarstvo in to, kar počnemo, pomembno in da ne smemo popustiti.” Treba se je povezovati, stopiti skupaj in iskati solidarnost med novinarji, kolegi ter mediji, je še dodala Zorko.

Ne moremo napovedati, kaj sledi, lahko pa s pogledom nazaj ugotovimo, kaj se skuša narediti – poskuša se sistematično razvrednotiti novinarstvo, je bil v sklepu jasen Milosavljević.  Dodal je, da se sočasno z novinarstvom poskuša razvrednotiti tudi zdravstveno in druge stroke, vsakega, ki je kritičen do politike. 

Tako Štefe kot Milosavljević sta prepričana, da dobrega strokovnjaka in dobrega novinarja ne prepoznamo po njegovi politični usmerjenosti pač pa po rezultatih njegovega dela.  “Najboljši in najtežji odgovor na te pritiske je dobro novinarstvo, absurdno dobro novinarstvo. Kvalitetno, dobro novinarstvo,” je še poudarila Štefe.

Be the first to comment on "Pritiski na novinarje se stopnjujejo"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*