Komičen prikaz žalostne realnosti

Foto: IMDb

Recenzija

Ana Maretić

Oče in njegova 15-letna hči pojasnjujeta svetovalcu kriznega centra za nosečnice, da se želita znebiti otroka, ki je zaradi očeta v njej. Svetovalca, ki je sicer tudi pastor, ne zanima njun odnos, niti starost, temveč le življenje ploda. Pomembno dejstvo, ki se ga pastor ne zaveda pa je, da v resnici ne gre za otroški zarodek, ampak majhno igračo v obliki dojenčka, ki jo je dekle po pomoti pogoltnilo. 

Pastor se tudi ne zaveda, da pred njim sedita igralca, ki želita gledalcem skozi na trenutke že absurden humor prikazati, kakšen je odnos Američanov do problematik, v katerih naj bi bili mnogo naprednejši od Kazahstancev. Zanimivo pa je, da so sicer tudi ti, tako kot Američani, v filmu prikazani pretirano stereotipizirano.

Po štirinajstih letih se je nekaj dni pred pričetkom predsedniških volitev v ZDA na velika platna, oziroma glede na covidne razmere bolje rečeno domače ekrane, vrnil kazakhstanski novinar Borat (Sacha Baron Cohen). Drugi in po napovedih zadnji film o Boratu z naslovom Borat naknadni film: Dostava izjemne podkupnine ameriškemu režimu za korist nekdaj veličastni naciji Kazakhstana je dokumentarec, ki ima v primerjavi s prvim nov čustveni element, ki zgodbo poriva naprej Tutar (Maria Bakalova), Boratovo 15-letno hčer.

Slovenci se lahko nasmejimo že v prvih nekaj minutah, v katerih so ustvarjalci filma udarili po Melanii Trump in jo označili kot: »Skromno kmečko dekle /…/ iz usrane luknje Slovenije.« Borat se v nadaljevanju odpravi v ZDA, kamor mu sledi hči, ki si želi starega bogatega moža, kot si ga je našla Melania. Nato spremljamo Tutarjino preobrazbo v mlado žensko, ki se ne prerodi le fizično, temveč s pomočjo Američank postane tudi ambiciozna feministka. 

Tutar se tekom filma osamosvoji, ustvari lastne cilje in napreduje, kmalu pa ugotovi, da njenega boja s seksizmom s prihodom v Ameriko ni konec. Odnos Američanov do žensk in njihovih teles je v filmu prikazan nazorno in slikovito skozi njihove odzive na Tutarino menstruacijo, sramne dlake in samozadovoljevanje. Film s prizorom, v katerem si 15-letna Tutar želi povečati prsi, na kar kirurg pristane, kot da gre za nekaj povsem normalnega, opozori na radikalne lepotne standarde.

Še bolj šokantno pa je, da Borat v svoji vlogi nazadnjaškega, seksističnega in antisemitističnega novinarja Američanov sploh ne preseneča. Večina se z njim celo strinja. Presenetljiv trenutek strpnosti pa nam povrne nekaj upanja v človeštvo, ko se pričevalka holokavsta v sinagogi na Boratov antisemitizem odzove z ljubeznijo in prijaznostjo ter mu s tem omogoči osebnostni razvoj. 

Vrhunec filma je Tutarjin intervju s Trumpovim svetovalcem in nekdanjim županom New Yorka Rudyjem Giulianijem, po katerem se skupaj odpravita v hotelsko sobo, kjer si Giuliani začne roko porivati v hlače. V tem trenutku dekletu na pomoč priskoči Borat, vprašamo pa se lahko, kaj bi se zgodilo, če igralec ne bi bil skrit v sobi. 

Film je absurdno komičen, vendar osvetli več problematik, ki se ne pojavljajo le v ZDA, temveč tudi v Sloveniji. Bistveno sporočilo filma pa je bilo vendarle namenjeno Američanom, ki se glasi: »Now vote.«

Be the first to comment on "Komičen prikaz žalostne realnosti"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*