Odvisni smo od številk, ki nas ne reprezentirajo

Foto: Gita Erznožnik

Sabina Zorman

Influencerje in podjetja je zajel preplah. Med seboj so poslovno odvisni, vsi posli pa, kot v konvencionalni praksi, nastanejo na podlagi številk. Preplah je sprožil Instagram, ki je nekaterim uporabnikom preizkusno ukinil vidnost števila všečkov objav.

Kako se bodo sklepali posli, če se sprememba ukorenini? Uspešnost in vrednost na družbenih omrežjih se kaže preko interakcije s sledilci, to so komentarji in všečki. Število sledilcev namreč ni več pomembna, saj ničesar ne prikaže.

Kaj pa je z nami, ki od številk ne bogatimo? Poznaš tisti filing, ko nekaj objaviš in potem na 30 sekund pogledaš, če je kdo všečkal tvojo objavo? Se ti kdaj zgodi, da o tem razmišljaš, ko greš spat, in zjutraj preveriš, če je kaj novega? Ljudje potrebujemo odobravanje. Včasih smo ga dobili drugače, danes pa se polovica naših življenj odvija na družbenih omrežjih. Ravno zato nam je pomembno, da smo tudi tam opaženi in ljubljeni.

Vendar je ta realnost zgrajena na računalniških algoritmih, ki ne poznajo družbenih vezi ali vrednot. Taka »realnost« nam dela zgolj krivico. Dobra odzivnost na družbenih omrežjih je rezultat vsakodnevnega truda ter stalnega udejstvovanja uporabnika in ne dejanskih dobrih odnosov. Odvisni smo torej od številk, ki nas sploh ne reprezentirajo.

Primarna naloga številk je poenostavljen opis zadev, ki torej niso bolj točne od besed. Zakaj si ne želimo ocen v šoli, tu so pa super? Zakaj bi se želeli ovrednotiti s številkami, če odklanjamo opredelitve z besednimi oznakami?

Omrežje, pa naj bo virtualno ali dejansko, je namenjeno spoznavanju in povezovanju, zato naj ne bi dajalo občutka, da nismo dovolj dobri. Instagram je platforma za izražanje, zato ni smiselno, da fotografij, na katere smo ponosni, ne objavimo, ker mislimo, da ne bodo dovolj všečne. Družba bo vedno kritična, a naj bo ocena konstruktivna. Kaj bi bilo z umetnostjo, če bi Instagram obstajal že v času renesanse ali moderne?

Fokus moramo vrniti na vsebino in individualne okuse, ne pa s številkami obtežene objave. Zdi se, da je preprosta stvar postala preveč tesnobna in obkrožena s pritiski. Instagram je bil navsezadnje ustvarjen za druženje. Biznis se je na platformo vrinil in zrasel na način, ki ga nismo pričakovali. 

V letu 2018 je bilo za oglaševanje na Instagramu porabljenih dobrih šest milijard evrov, 80 odstotkov uporabnikov platforme pa sledi vsaj enemu poslovnemu profilu. Mi, navadni uporabniki Instagrama, si ne želimo toliko oglasov in podjetij, ki se nam štulijo pod nos. Zaradi ogromne rasti oglaševalne industrije smo pozabili, kako je bilo, preden je telefon vedel, o čem se pogovarjamo s prijatelji in kaj radi jemo za kosilo. 

Pomislimo, kaj si od Instagrama želimo. Je to konstantno vrednotenje, trgovsko omrežje ali prostor za sproščeno povezovanje? Naivno je verjeti, da bo ena sprememba preoblikovala to rastočo in vsak dan bolj popularno aplikacijo. Odmik všečkov pa bi vendarle lahko bil dober korak nazaj.

Be the first to comment on "Odvisni smo od številk, ki nas ne reprezentirajo"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*