Triperesna s 30. Liffa

Foto: Arhiv distribucije Demiurg

Gal Jerman

Moj najboljši profil (Celle que vous croyez, rež. Safy Nebbou, Francija, Belgija, 2019)

Francoski film režiserja Safyja Nebboua je žalostna intimna zgodba, ki pokaže, kaj vse lahko postane posameznik s pomočjo digitalne identitete. Kdo vse lahko postane. Kakšno moč ima v nekem trenutku pajek, ki raziskuje in napada po spleteni mreži, nato pa se še v isti sapi kot mušica znajde v neizprosnem kolesju družbe. Ujeta in nemočna. Sploh ona, ločenka srednjih let z dvema otrokoma, ki se skupaj z uničeno materjo šele navajata na očetovo novo simpatijo. Claire (Juliette Binoche) nikakor ne najde prave poti, ko jo mož po dvajsetih letih zapusti in zamenja. Krivi sebe. 

Sprva film ne pokaže, kaj točno se ji je zgodilo, in pusti, da si manjkajoče dele vsak dopolni sam, ampak nekaj je gotovo. Vse, kar je imela v življenju, je čez noč izginilo. Do otrok ne čuti posebne ljubezni, saj jo mora najprej najti zase. Odkar je bila s kakšnim drugim moškim, je minilo že toliko časa, da se občutka niti ne spominja več, a si nadvse želi biti ljubljena. Počutiti se varno in zapeljivo. Hrepeni po nečem novem, kar bi ji vdihnilo življenje, saj je več kot očitno, da njenemu novemu, mnogo mlajšemu ljubimcu, ni do drugega kot do seksa. V grozi, da bi ostala sama, si ustvari lažni profil na družbenem omrežju, na katerem napiše, da je stara 25 let.

Da bi prišla nazaj v stik z nekdanjim ljubimcem, si prične vse bolj intenzivno dopisovati z njegovim sostanovalcem, fotografom Alexom (François Civil). Med njima se vzpostavi povezava. Toda eden izmed njiju laže. Z erotiko nabit film, ki je počasen, a nikakor dolgočasen, se družbeno relevantnih tem dotika, kot se sama sebe dotika Claire, ko misli na svojo digitalno ljubezen. Na idejo o ljubezni. 

Ne samo, da si lahko za zaslonom kdorkoli, tudi tisti na drugi strani si poljubno ustvarja svojo identiteto. Ustvarja ideal, na katerega veže vso popolnost, ki jo premore. A ta podoba ni resnična. Vroča sla je zlagana in obstaja zgolj toliko časa, dokler ne izgine skupaj z iluzijo. In tako se nadaljuje preigravanje dveh spletnih zaljubljencev, ki se počasi spoznavata, odkrivata in v mislih slačita. Celo pripeljeta do vrhunca, pa čeprav ona ni to, za kar se izdaja. 

Ves film je velika parada strahu pred soočenjem z realnostjo. Fascinacija s spletom je grozovito močna in nevarna, kar spozna tudi zlomljena Claire, pa čeprav se sprva počuti močno in ima vajeti v svojih rokah. V zadnjem dejanju celovečerca, ki temelji na dialogu in zgodbi v večini, podaja le skozi pogovor Claire s psihiatrinjo (Nicole Garcia), se vendarle razjasni, ozadje njenega psihološkega profila in čeprav se končno srečata sama nima poguma, da bi izvedla tisto kar je načrtovala. 

Moj najboljši profil brez zadržkov predstavi prednosti in slabosti pobega v virtualno romanco. Brez tipkovnice pred seboj in brez zaslona, ki bi jo ščitil, je Claire slečena. Sporočilo, ki ga film po nepotrebnem poizkuša prenesti večkrat, je jasno. Claire se mora končno sprejeti in se prenehati kriviti za možev razhod. V nasprotnem primeru ne bo šla naprej. Ni ji potrebno biti mlada in lepa, takšna, kot je, je dovolj.

Zajec Jojo (Jojo Rabbit, rež. Taika Waititi, Nova Zelandija, Češka rep., ZDA, 2019)

Pod površjem anti-vojne satire komičnega Taike Waititija, ki je tokrat črpal iz romana Caging Skies (Christine Leunens, 2004), se skriva hvalevredna predrznost. Z njo režiser mežika, ko v Hitlerja našemljen paradira po sobi in s tem sproža salve smeha kot karikaturni namišljeni prijatelj mladega fantka po imenu Jojo (Roman Goffin Davis). Ta si nadvse želi biti sprejet in celo postati firerjev najboljši prijatelj , a se mu pod nacističnim režimom zgrajena propagandna ideologija hitro poruši, ko odkrije, da njegova mati (Scarlett Johansson) v stenah hiše skriva judovsko dekle Elso (Thomasin McKenzie), ki je vse prej kot pošast z rogovi, kot so ga učili. 

Da bi zaščitil družino, mora torej pristati na kompromis; v zameno, da molči o njenem obstoju, mu ona obljubi, da ga poduči o judovski zlobi. Sledi serija komičnih prizorov, v katerih se skozi sarkastično pripovedovanje Else in dobesedno razumevanje Jojota med njima izoblikuje ne le medsebojno razumevanje, ampak celo prijateljstvo. 

Stilsko dovršena in scenaristično premetena komedija nosi močna kompleksna sporočila, a jih prenese s pomočjo odštekanega in trapastega humorja iz ust nadvse prikupnih otrok, s čimer se razbremeni ton filma: končna tragika, ki se vključi v zadnjem delu, pa je s tem še toliko bolj pomenljiva. Zabavni celovečerec ponudi resen premislek o predsodkih in tem, kako jih lahko presežemo. 

Konje krast (Ut og stjaele hester, rež. Hans Petter Moland, Norveška, 2019)

Filmska adaptacija romana Konje krast (Per Petterson, 2013) je poetični prikaz lepote osamljenosti in posameznikovega bega pred dogodki, ki so ga zaznamovali v odraščanju. Melanholična drama z umirjenim slogom, ki črpa iz čudovite kinematografije podeželja in izvrstnih igralskih predstav, ponudi malo dialoga. Prikaže nam zgodbo o ljubezni, izgubi, krivdi in zapuščini raje pripoveduje s pomočjo odmaknjenih pogledov, nežnih dotikov in obrazne mimike. 

Še več pove s tistim, kar ni izrečeno. Večpomenski naslov tako ne izda zlahka svojega sporočila, enako skrivnostni in kot knjiga zaprti pa so tudi težavni značaji sredi vasice na vzhodu Norveške. Pol stoletja po odhodu Nemcev in nedolgo po ženini smrti se sedeminšestdesetletni Trond Sander (Stellan Skarsgård), čigar največji strah je, da ne bi bil glavni junak zgodbe lastnega življenja, ob redkih pogovorih z novim sosedom, starim znancem iz mladosti, začne spominjati poletja, ki ga je preživel z očetom na Švedskem. 

Srečanje začne v njem zbujati spomine iz otroštva, ki ga navdajo z občutki sreče, a mu obenem v misli prikličejo prizore, ki so obema spremenili življenje. Poleg želje, da bi se umaknil od civilizacije in preostala leta preživel v samoti, Trond spozna, da vendarle ni sam, občutkom, ki so ga prizadeli, pa ni moč ubežati, le izbere lahko, kdaj ga bo bolelo, kot mu je govoril njegov oče.

Be the first to comment on "Triperesna s 30. Liffa"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*