Splaknili smo diskriminacijo, dajmo še očitke

Foto: Unsplash

Spolno nevtralna stranišča – korak do ustvarjanja varnega okolja za vse

Neža Borkovič, Tjaša Lorbek, Matej Simič

Na Fakulteti za družbene vede (FDV) smo dobili prva spolno nevtralna stranišča. Na pobudo skupine študentov je vodstvo straniščem pri glavnem vhodu v fakulteto in v knjižnici odstranilo spolno oznako. Zdaj so ta stranišča namenjena vsem – ne glede na spol. 

Pogovarjali smo se s trans moškim Edijem A. Klobučarjem, ki so mu ob rojstvu pripisali ženski spol, s katerim se ni nikoli identificiral. Pred medicinsko tranzicijo je ob sleherni uporabi sanitarij doživljal stisko. Ena izmed mnogih dilem, s katero se je moral soočati,  je bila izbira oznake na straniščnih vratih. Svoje spolne identitete mu ni bilo treba pojasnjevati, saj je to posredno storil že z izbiro ženskega ali moškega stranišča. 

Klobučar, študent filozofske fakultete, se je moral pred vstopom v toaletne prostore pripraviti na vse mogoče scenarije. Ni vedel ali ga za vrati čakajo očitajoči pogledi, opazke ali komentarji. Pred izbiro stranišča ga je zato preveval občutek tesnobe in dodaten premislek, ki ga večina ljudi, katerih spolne identitete sovpadajo z družbenimi pričakovanji, nikdar ni imela. Katero stranišče izbrati in kateri del sebe pokazati okolici – tistega pravega ali družbeno pričakovanega in sprejemljivega?

 »Če ne drugega so me pa grdo gledali. V resnici nikomur ni treba nič reči, pa je vseeno popolnoma jasno, kaj ti pogled sporoča.«

Sodil ni nikamor, nikjer se ni počutil dobro. Nazadnje je uporabljal tako ženska kot moška stranišča. »O izbiri sem se začel odločati na podlagi gneče in čistoče. Kjer je bilo manj ljudi in manj packarije, tja sem šel,« je pojasnil. 

Zaradi neskladnosti med njegovim zunanjim videzom in straniščno oznako so ga mimoidoči na javnih straniščih tudi verbalno napadali. »Če ne drugega, so me pa grdo gledali. V resnici nikomur ni treba nič reči, pa je vseeno popolnoma jasno, kaj ti pogled sporoča,« je povedal.

Okolje, vključujoče za vse

Na stisko, ki jo spolno nenormativne osebe, ki ne ustrezajo spolnim stereotipom, vlogam in izgledu, doživljajo zaradi spolnih oznak na straniščih FDV-ja, so že ob koncu lanskega študijskega leta opozorile študentke magistrskega študija sociologije. Da bi na fakulteti ustvarili kar se da vključujoče okolje za vse, so binarne oznake na nekaterih straniščih zamenjali s spolno nevtralnimi.

Foto: Žana Erznožnik

Pobudo je pomagala oblikovati prof. dr. Tanja Rener. »Želeli smo si preprosto ustvariti ‘plažo za vse’, saj so javni prostori po nepotrebnem seksualizirani, posledica česar sta lahko diskriminacija in nasilje,« je na okrogli mizi Vključujoči in varni javni prostori: Splaknimo diskriminacijo izpostavila Renerjeva. 

Dodala je še, da tudi doma nimamo spolno zaznamovanih stranišč. Poleg tega je potrebno opozoriti tudi na stranišča za invalide, ki so v večini primerov prav tako brez spolne oznake.

Dekanja prof. dr. Monika Kalin Golob je pobudo podprla, hkrati pa želi javnost spodbuditi k družbeni debati. »Ker smo družboslovna fakulteta, mislim, da je naše poslanstvo delati stvari, ki bodo boljše za vse,« je v intervjuju za Klin povedala dekanja.

Zadevo je predstavila senatu, ki je decembra odločil, da se stranišča pri recepciji in v knjižnici spremenijo v nevtralna.

Odločitev je olajšalo dejstvo, da je na fakulteti okrog 70 odstotkov deklet. Zato, kot same izpostavljajo, pred ženskimi stranišči nastaja precejšnja gneča. Dodatne, do sedaj zgolj moške kabine naj bi situacijo nekoliko izboljšale. 

Zasebnost je ključna

Kot nam je pojasnila dekanja Kalin Golob, so morali pisoarje odstraniti, da bi se vsi obiskovalci stranišča počutili varno, saj je bil prostor med kabino in pisoarjem premajhen. V kabinah je zasebnost zagotovljena vsakomur. »Kot dekanja moram poskrbeti za vse, zato se mi je zdel ta predlog najbolj primeren,« je dodala. 

Foto: Žana Erznožnik

Odločitev fakultete je v javnosti povzročila precejšnje razburjenje. Dekanja je na negativne očitke, ki se pojavljajo v nekaterih medijih, odgovorila: »Ne moremo presojati sveta zgolj s svojega stališča. Ni samo naša resnica tista prava. V tem primeru ničesar ne jemljemo, samo nekomu, ki je drugačen, nekaj dajemo.« 

Tudi nekateri študenti FDV-ja spremembe ne odobravajo in pravijo, da bi se na stranišču ob prisotnosti drugega spola počutili neprijetno. Vodstvo fakultete je pojasnilo, da so takšnim, ki bi si želeli ločenih stranišč, na voljo vsi ostali toaletni prostori, ki ostajajo tradicionalno označeni.

»Ne moremo presojati zgolj s svojega stališča . Ni samo naša resnica tista prava. V tem primeru ničesar ne jemljemo, samo nekomu, ki je drugačen, nekaj dajemo.«

Nevtralna stranišča v akademskih vodah niso novost

Zakaj so nevtralna stranišča na FDV-ju v javnosti povzročila tak ‘pomp’, ni jasno. Z uvedbo takšnih stranišč so FDV prehiteli že na Fakulteti za socialno delo in Filozofski fakulteti v Ljubljani (FF). Tam so stranišča v prizidku fakultete zaradi prostorske stiske že vsaj deset let namenjena vsem, so pojasnili na FF. Znak na vratih stranišč, ki bi označeval spol, so preprosto zamenjali z napisom ‘sanitarije’. Pritožb študentov ali javnosti na fakulteti niso dobivali, so pojasnili v tehnični službi FF.

Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v glavni stavbi na Trubarjevi cesti nevtralnih stranišč nimajo. Imajo pa študenti igre na voljo skupne kopalnice. Tuši, ki so sicer le malokrat uporabljeni, so med seboj ločeni, a namenjeni vsem spolom, so sporočili iz tajništva akademije.

Nevtralna stranišča za zaposlene na fakulteti pa imajo tudi na Akademiji za glasbo in na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

»Ustvariti moramo okolje, kjer bo katerikoli prostor varen za vse. Ne samo stranišča.« 

»Takšno stranišče mi je še najbolj všeč, saj lahko pri ostalih alternativah z izbiro toaletnega prostora potencialno izzoveš razkritje,« je povedal Klobučar, ki na FF uporablja nevtralna stranišča. Pomislek nekaterih, da ženske z uvedbo nevtralnih stranišč na nek način izgubljajo varen prostor, sogovornik razume. »Stranišče je zanje velikokrat točka pribežališča,« je povedal. Razmislek o sprejemanju in občutku varnosti bi morali razširiti. »Ustvariti moramo okolje, kjer bo katerikoli prostor varen za vse. Ne samo stranišča,« je zaključil.

Be the first to comment on "Splaknili smo diskriminacijo, dajmo še očitke"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*