Posmeh za 150 evrov

Foto: Sanja Gornjec

Matej Simič

Vladni solidarnostni dodatek študentom je posmeh oblasti eni najbolj ranljivih skupin.

Denar bomo dobili vsi slovenski študenti. Tisti, ki živijo na socialnem dnu in so pomoči najbolj potrebni. Tisti, ki s prihodkom od študentskega dela, ki ga je koronakriza zdaj odnesla, preživljajo svoje starše, mlajše brate in sestre. Tisti, ki se preživljamo sami, a smo k sreči svoje službe in mesečne prihodke še obdržali. In tudi tisti, v vato zaviti, ki v udobju starševske finančne podpore trenutno dogajanje v svetu opazujejo s polnim hladilnikom v neposredni bližini.

Skratka vsi. No, skoraj vsi. Bolje rečeno: vsi, ki smo »naši«. Tuji študenti, ki tukaj nimajo prijavljenega stalnega prebivališča, se lahko za te peneze obrišejo pod nosom.

Večkrat smo lahko slišali, da je kriza razgalila bistvo človeštva. Pokazala je njegovo krhkost, dobroto in požrešnost. V tem primeru pa tudi posmeh oblasti. Tak občutek namreč daje podarjen pol drugi stotak, ki komaj zadostuje za plačilo mesečne položnice za študentski dom in nakup najosnovnejših živil. Dodatek bo študente občutka finančne negotovosti razbremenil le za nekaj dni, potem se bo ta denar v poplavi življenjskih stroškov izgubil kot kaplja v morju.

Z ustvarjanjem enakih med neenakimi nismo zakrpali socialnih lukenj med mladimi.

Študenti nimamo enakega finančnega zaledja, ne prejemamo enake štipendije in ne opravljamo enako plačanih del. Ne živimo v enako opremljenih stanovanjih, nimamo enako zmogljivih računalnikov, niti enakih možnosti za izpopolnjevanje znanja. Zakaj smo torej do enakega solidarnostnega dodatka upravičeni vsi? In zakaj država ni bila zmožna ustvariti sistema, po katerem bi pravičneje razdelila denar med nas?

Z ustvarjanjem enakih med neenakimi nismo zakrpali socialnih lukenj med mladimi. Položaja najšibkejših s tem praktično nismo spremenili. Družine, ki so odvisne od študentskega prihodka, bodo nekoliko lažje prišle skozi mesec, a dodatek še zdaleč ne bo nadomestil izpada prihodka od študentskega dela. Tisti v vati tega denarja verjetno sploh ne bodo opazili. Oni vmes pa bodo dodatek najverjetneje hvaležno dali na kupček namenjen počitniškim doživetjem.

Občutek norčevanja vlade je še dodatno utrdilo dejstvo, da bo fundacija Študentski tolar, ki študentom v hudih stiskah pomaga z nepovratnimi sredstvi, med petdeset najbolj prizadetih zaradi koronakrize zmožna razdeliti le 7.500 evrov. Vsak jih bo prejel – kako ironično – 150.

Najbolj poveden pa je podatek, da bodo pri Študentskem tolarju petdeset srečnežev izbirali med okrog dvesto prosilci. Toliko se jih je namreč prijavilo na razpis. Kdo bo uslišan in kdo ne ter zakaj vladni denar ni romal v denarnice tistim, ki ga najbolj potrebujejo, bodo odgovorili drugi.

Jaz lahko povem le še, da te cekine razumem kot posmeh kolegom, ki bi v normalnih razmerah lahko delali, norčevanje iz tistih, ki so socialno najšibkejši, in podkupnino onim, ki imajo vsega dovolj.

Pri Študentskem tolarju bodo nepovratna sredstva razdelili med petdeset študentov. Izbirati bodo morali med okrog dvesto prosilci.

Be the first to comment on "Posmeh za 150 evrov"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*