Prostovoljstvo – dajati in hkrati prejemati

Neja Krampl Mastnak

V današnji družbi, ki postaja vse bolj nestrpna in individualistično naravnana, je delovanje prostovoljcev ključnega pomena. Strokovnjaki med študenti opažajo znižanje števila prostovoljcev, a so še vedno številsko močnejši od dijakov.

»Prostovoljstvo je način preživljanja prostega časa, a najprej moramo tega sploh imeti,« potrdi študentka socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti Brina Greif. Kljub številnim obveznostim je Greifova že dolgo aktivna kot prostovoljka v Mladinskem domu Malči Beličeve, trenutno pa je vključena tudi v projekt Šport združuje.

»Vedno znova mi polepša dan, ko utrujena od napornega tedna pridem v skupino Mladinskega doma Malči Beličeve, kjer eden izmed otrok priteče do mene, da bi pokomentirala nogometno tekmo, drugi veselo maha z opravljenim testom, za katerega sva se skupaj pripravljala, tretji pa me že vleče za rokav, da bi se šla v njegovo sobo igrat vislice,« svoje delo z navdušenjem opisuje Brina. Dodaja, da so odnosi, ki jih gradiš med opravljanjem prostovoljnega dela, zagotovo najbolj izpopolnjujoča stvar.

Pravi pa, da je ravno čas največja ovira, ki ji preprečuje, da bi se vključila v več prostovoljskih aktivnosti. Poleg študijskih obveznosti, ki so še posebej opazne v izpitnem obdobju, vzame študentom veliko časa tudi vožnja domov, pa četudi zgolj ob koncih tedna, in študentska dela, ki so za večino študentov glavni vir zaslužka.


»V današnji kapitalistični družbi, kjer je na vsako banalno stvar že pripet listek s ceno, dojemam prostovoljstvo kot ‘mini upor’ proti razvoju družbe v takšno smer,«

Študent, ki si najemnino za malo sobo v Ljubljani v trenutnih zaostrenih razmerah na stanovanjskem trgu krije sam z opravljanjem študentskega dela, preostanek časa pa izkoristi za študij, bo težko opravljal kakšno prostovoljno delo. »Včasih razmišljam, da je to še zmeraj privilegij tistih, ki živijo dokaj udobno. Zato se mi zdi nesprejemljivo, da je v državnem načrtu ukinitev dodatka za delovno aktivnost prejemnikom socialne pomoči, ki bodo s tem dodatno izpostavljeni še večji izolaciji od družbe,« doda Brina.  

Kako je z mladimi prostovoljci v Sloveniji?

Po podatkih Slovenske filantropije je v Sloveniji sicer največ prostovoljcev dejavnih na področju socialne dejavnosti, vzgoje in izobraževanja ter kulture in umetnosti. Število prostovoljcev v starostni skupini do 18. leta starosti se je zvišalo, leta 2017 so tako zabeležili 36.037 mladih prostovoljcev. Po drugi strani pa se število prostovoljcev v starostni skupini od 18. do 30. leta starosti znižalo – teh je bilo istega leta 51.609. Skupno obe omenjeni starostni skupini predstavljata zgolj 30 odstotkov vseh prostovoljcev.

In kaj je razlog, da se študenti kljub vsem oviram odločijo za prostovoljstvo? Po besedah Brine je bil to pri njej občutek, da mora družbi nekaj vrniti oziroma narediti nekaj za drugega, če je v situaciji, ko ji je to omogočeno. »Sicer pa menim, da večina izmed nas počne vsaj kakšno prostovoljno delo, a tega ne popredalčkamo vedno kot ‘prostovoljstvo’,« dodaja.

»Prostovoljstvo je treba približati interesom mladih.«

»Pridobivanje neformalnih delovnih izkušenj in kompetenc je po našem mnenju povsem razumljiva motivacija za prostovoljstvo pri mladih, medtem ko pri starejših zagotovo ne bo v ospredju,« so povedali v Mladinskem svetu Slovenije. Dodali so še, da sta za mlade pomembna vidika tudi uresničevanje interesov in izkazovanje talentov, ki jih npr. v šoli ne morejo. »Ne smemo pozabiti tudi na družabno plat prostovoljstva. Vsekakor pa menimo, da je treba prostovoljstvo približati interesom mladih,« so razložili.

Število prostovoljcev v starostni skupini do 30. let predstavlja zgolj 30 odstotkov vseh prostovoljcev.

V Slovenski filantropiji pravijo, »da je najboljša spodbuda tista, ki pride od vrstnikov«. Dodajajo, da s prostovoljstvom mladi prispevajo svoja dragocena znanja in pridobivajo nepozabne izkušnje. Brina dodaja, da je razlaga o dajanju s strani enega in prejemanju s strani drugega preveč poenostavljena: »Pa tudi negativna, saj predpostavlja superiornost prvega in inferiornost drugega. Bolj všeč mi je razlaga o enakovrednem odnosu, pri katerem obe strani nekaj pridobita,« razloži.

Nekateri mladi pa bi izkušnje prostovoljstva dobili tudi v tujini, s tem pa združili tudi odkrivanje novih kultur iz prve roke. Vodilna organizacija za to področje je Zavod Voluntariat. Brina pa opozarja, da »prostovoljstvo v tujini ni več tako preprosto kot doma. Obstajajo sicer organizacije, ki nudijo kritje vseh stroškov, pri drugih pa si prostovoljec te plača sam. To pa seveda ni dostopno vsem.«


Prostovoljka Brina Greif. Foto: osebni arhiv

Prostovoljstvo kot referenca pri iskanju zaposlitve

Veliko delodajalcev že sedaj priznava delovne izkušnje, ki so pridobljene s prostovoljstvom, vse več pa je tudi podjetij, ki svoje zaposlene spodbujajo k družbeno odgovornim dejanjem in jim dajejo na izbiro raznolike prostovoljske aktivnosti. A marsikje v tujini je tega še več, ugotavljajo v Slovenski filantropiji.

»Kljub temu pa je res, da bo na delovnem mestu izbira med diplomantom, ki ima opravljene samo študijske obveznosti, in nekom, ki je med študijem kot prostovoljec vodil projekte, organiziral dogodke, prepoznal težave v svoji okolici in se angažiral pri reševanju, precej enostavna,« pojasnjujejo. Dodatno prednost vidijo tudi v tem, da drugi tip študentov na razgovorih deluje bolj samozavestno.
In zakaj je prostovoljstvo še posebej pomembno? »V današnji kapitalistični družbi, kjer je na vsako banalno stvar že pripet listek s ceno, dojemam prostovoljstvo kot ‘mini upor’ proti razvoju družbe v takšno smer,« razloži Brina. X

Be the first to comment on "Prostovoljstvo – dajati in hkrati prejemati"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*