Problemi Evrope: pasivnost in socialna izključenost mladih ter dezinformacije

foto: Luka Černe

Mladi v EU: Pogovor s kandidati za evropske poslance

Matej Simič, foto: Rok Dolenc

Boj za mesto evropskega poslanca je v polnem teku. Kar 103 kandidati iz štirinajstih strank in list se borijo za osem slovenskih stolčkov v osrčju Evropske unije. Nekateri izmed njih so se študentom predstavili na pogovoru o mestu mladih v Evropi, ki je dopoldan potekal na Fakulteti za družbene vede.

Pogovora se je udeležilo enajst strank oz. list. Gibanje Zedinjena Slovenija, DD Dobra država, DOM – Domovinska liga in Stranka Alenke Bratušek se na povabilo niso odzvali. Pri tem se zastavlja vprašanje, ali jim je za mlade sploh mar.

Enako bi se lahko vprašali tudi pri strankah, ki so se pogovora udeležile. Le pet strank je namreč na debato z mladimi poslalo nosilce list, ostali kandidati so prihajali iz dna lestvic. Bodo mladi, ki jim po besedah kandidatov vse stranke dajejo veliko pozornost, slišani?

Pogovora so se udeležile SMC, SNS, Zeleni Slovenije, LMŠ, SD, NSi, SDS/SLS, DeSUS, Levica in Povežimo se. Razpravljali so o treh temah:

  • kako EU približati mladim (leta 2014 se je EU volitev udeležilo le 15 odstotkov mladih),
  • o socialni izključenost mladih (danes je tretjina mladih brezposelnih, ostali se srečujejo s prekarnimi oblikami zaposlitve) in
  • o tem, kako se boriti proti dezinformacijam in lažnim novicam.

V nadaljevanju predstavljamo bistvene vizije kandidatov za mlade v EU v prihodnjih petih letih.

Gregor Perič – SMC

Perič meni, da se morajo mladi vključevati v nevladne mladinske organizacije in začeti aktivno participirati. Velika vzpodbuda že prihaja s strani politike – še večja bi morala –, a to ni dovolj. Dobra volja mora priti tudi s strani mladih.

Kot izjemno uspešno ocenjuje delovanje EU pri vzpodbudi start-upov, a se pri naslednji fazi razvoja zatakne. Kot ključen problem izpostavlja zagotovitev redne zaposlitve, hkrati pa je opozoril tudi na težke stanovanjske pogoje, s katerimi se mladi soočajo.

»Vsak dan smo izpostavljeni sovražnemu govoru, številni mu aplaudirajo.« Pravi, da bi morali alarmi zvoniti na vsakem koraku, a mi na tovrstne laži in sovražni govor postajamo imuni.

Podpirate e-volitve?

Zadržan. »Ne smemo biti tehnofobi, vendar moramo biti previdni. Pri fizičnem glasovanju se štetje lahko ponovi, pri tehnološkem ne.«

Kakšno zunanjo politiko bi morala Slovenija voditi?

»Želel bi si, da ekstremi ne bi imeli prevladujoče vloge. Evropska politika je odvisna od nacionalnih vlad.«

Zmago Jelinčič Plemeniti – SNS

Pomembno je urediti odnos do države, pravi Jelinčič. »Tudi na FDV ne govorite o državnosti, če pa že, na čudne načine, ki so ostali iz SFRJ.« Zanimajo ga le slovenski mladi, ne pa tudi ostali. Glavna naloga evropskega poslanca po njegovem je, da domov pripelje čim več evropskega denarja, s katerim bi financiral raziskovalne in izobraževalne institucije.

Zaradi obveznosti je Jelinčič debato po prvem krogu vprašanj zapustil.

Dr. Gorazd Pretnar – Zeleni Slovenije

Na vprašanje o viziji za mlade ni odgovoril. Govoril je o neverodostojnosti nacionalne televizije in ostalih medijev ter medijske zakonodaje. Ti akterji po njegovem ne omogočajo enakovredne predstavitve vseh kandidatov. »To kar sem začutil v kampanji je v bistvu reality show.«

Start-upi so po mnenju Pretnarja le perje, s katerim se kiti politika. Meni, da imamo sami dovolj denarja in ne potrebujemo tujih strokovnjakov, da tukaj gradijo tovarne. »Zmoremo sami, a politiki v zadnjih 25. letih niso postavili pogojev, da mladi ne bi bili izključeni.«

Na vprašanje o boju  proti dezinformacijam in sovražnemu govoru je odgovoril, da mora splet ostati svoboden prostor. »Kdo bo sodil naše poglede iz leve in desne?« se sprašuje. Pravi, da gre za svobodo govora, ki mora ostati sveta. Edini filter je lahko le pravni red in zakonodaja.

Podpirate e-volitve?

Podpira. »Imamo bančne aplikacije, ki omogočajo varnost,« je dejal. Pretirane nevarnosti ne vidi.

Kakšno zunanjo politiko bi morala Slovenija voditi?

»Skupne evropske vojske ne potrebujemo.«

STATISTIKA (vir: Dnevnik.si)
  • 751 poslancev zaključuje 8. sklic evropskega parlamenta.
  • 8 političnih skupin je bilo zastopanih v tem sklicu parlamenta.
  • 51,5 % poslancev v iztekajočem mandatu je to funkcijo že opravljalo tudi v prejšnjem. Drugi so bili novinci.
  • 36,9 % je znašal delež poslank v Evropskem parlamentu. Od osmih slovenskih predstavnikov so bile ženske tri (37,5 odstotka).
  • 55 let je bila marca letos povprečna starost evropskih poslancev.
  • 108 izvoljenih poslancev je zapustilo poslanske sedeže:. 43 jih je odstopilo, šest umrlo, 59 pa se jih je poslanskemu mandatu odpovedalo zaradi druge službe.
  • 1,6 mio. ljudi je obiskalo plenarni dvorani v Bruslju in Strasbourgu od začetka mandata do lanskega decembra.
  • 27.000 glasovanj so v tem mandatu opravili evropski poslanci. To je dobrih 3500 več kot v prejšnjem mandatu.
  • 708 zakonodajnih aktov so sprejeli do konca lanskega leta.
  • 552 javnih zaslišanj je bilo opravljenih na parlamentarnih odborih.
  • 6880 peticij državljanov je bilo obravnavanih.
  • 18 mesecev je bilo v povprečju potrebnih za sprejetje zakonodajnega predloga, če se je ta potrjeval zgolj z enim branjem. Če sta bili potrebni dve branji, je sprejetje trajalo v povprečju 39 mesecev.

Edis Rujović – LMŠ

Glavni krivec za nezanimanje mladih za politiko je šolski sistem, ki v zadostni meri ne vzpodbuja vzgoje za aktivno državljanstvo.

Po njegovem so mladi na rob družbe postavljeni zaradi šibke povezanosti šolskega sistema in trga delovne sile.

Meni, da je naloga politike, da ostro obsodi vsakršna zavajanja in širjenje dezinformacij. »Žal je ravno politika privedla do populizma in zavajanja.«

Podpirate e-volitve?

Podpira.

Kakšno zunanjo politiko bi morala Slovenija voditi?

Potrebno je graditi na glavni blaginji EU – miru. »Skupaj lahko konkuriramo ostalemu svetu, posamezne države članice ne morejo.«

Tanja Fajon – SD

Glede prihodnosti mladih ni pesimistična. Mladi so aktivni, to so dokazali na globalnem podnebnem protestu in ob debati o uvedbi direktive o avtorskih pravicah. Skrb vzbujajoč je le odziv mladih, ki s šestnajstimi leti ne želijo prevzeti volilne pravice. Fajonova je za to okrivila šolski sistem.

Tudi glede socialne izključenosti Fajonova ostaja optimistična. Kljub relativno visoki brezposelnosti med mladimi, je Evropa s sistemom »jamstvo za mlade« le-to uspela znižati. V času ekonomske krize je bila brez dela kar četrtina mladih.

Lažne novice obstajajo od nekdaj, le da se danes hitreje širijo zaradi socialnih omrežjih, pravi. Velik izziv vidi v vse večji dezinformiranosti tudi v mainstream medijih. Kritična je bila do nekaterih politikov, ki, kot pravi, ne govorijo resnice. Ključ do uspeha je večkratno preverjanje informacij in virov.

Podpirate e-volitve?

»Podpiram, a z dobrim varovalom.«

Kakšno zunanjo politiko bi morala Slovenija voditi?

Vidi dve možni poti: močno Evropo, ki se bo uspela spopadati z izzivi sodobnega sveta, ali Evropo polno nacionalizmov. Želi si prve.

Katja Berk Bevc – NSi

Mlade bi na volišča pritegnilo več stika z evroposlanci in evropskimi institucijami, meni. Rešitev vidi v stažiranju, njena želja je »več mladih v EU«.

Socialna izključenost je težava posamezne države članice, ne pa celotne EU. Ta je po mnenju Berk Bevčeve le nek nadzoren organ. Izpostavila je še, da se premalo pogovarjamo o invalidih – tudi oni se, ker jim ne omogočimo dostojne zaposlitve, hitro znajdejo na socialnem robu.

Meni, da se mora vzgoja o prepoznavanju dezinformacij in lažnih novic začeti že v družini in na primarni stopnji izobrazbe.

Podpirate e-volitve?

Podpira. »To nas čaka v prihodnosti. Še posebej bi bilo koristno za tiste, ki volijo iz tujine.«

Kakšno zunanjo politiko bi morala Slovenija voditi?

»Potrebujemo skupno vojsko, da ne bomo več čakali 28-ih članic, da se zedinijo, ko bomo potrebovali zaščito na mejah.« Želi si varne, pravične in svobodne EU.

Alja Domjan – SDS/SLS

Tudi njene želje so podobne željam predhodnice: več stažistov in več stika z evroposlanci.

Meni, da ima EU na področju socialne izključenosti mladih le delne pristojnosti. Rešitev vidi v bolj učinkovitem črpanju evropskih sredstev: »Kar EU ponudi, mora država članica počrpati!«

Tudi, ko govorimo o lažnih novicah, je Domjanova mnenja, da je nadzorovanje in sankcioniranje tega v pristojnosti države članice. »EU je le kot varovalka, ko kakšna država skrene s poti.« Ocenjuje, da mladi znajo ločiti med resničnimi in neresničnimi informacijami.

Podpirate e-volitve?

Podpira, pod pogojem, da bo varnostni sistem brezhiben.

Kakšno zunanjo politiko bi morala Slovenija voditi?

»Rabimo politike evropskega kova, ki imajo evropsko vizijo.« Želi si varne, solidarne unije, ki ponuja priložnosti mladim in poskrbi za enakovreden razvoj.

Damjan Stanonik – Desus

Meni, da se položaj mladih in starejših ne razlikuje zelo. Izpostavi, da 1/3 mladih danes živi v revščini.

V naslednjih krogih debate, je bil Stanonik redkobeseden. Izpostavil je, da je večji problem za mlade vrsta zaposlitve, ne pa to, da zanje ne bi bilo dela.

Na vprašanje o vse pogostejšem širjenju dezinformacij je dejal: »Strinjam se s predhodnikom.« To je bil Rujović, ki meni, da bi morala politika strogo obsoditi vsako širjenje laži.

Podpirate e-volitve?

»Strinjam se s prehodnikom.« (Podpira.)

Kakšno zunanjo politiko bi morala Slovenija voditi?

»Želim več socialne Evrope.«

Ana Štromajer – Levica

Po oceni Štromajerjeve so mladi zelo aktivni, a participirajo na drugačne načine. Vzroke za neudeleževanje na volitvah pa vidi v nenaslavljanju mladim ljubih tem in občutku, da sami ne morejo nič spremeniti.

Z izključenostjo mladih bi se spopadla z nekakšno knjižico pravic, kjer bi bili zapisani minimalni standardi za dostojno življenje mladih. Evropski skladi pa bi finančno priskočili na pomoč državam članicam, da te ne bi rabile uvajati varčevalnih ukrepov.

Dezinformacijam in lažnim novicam se moremo odločno zoperstaviti, kar je zaradi razmaha družbenih omrežij še toliko težje.

Podpirate e-volitve?

Podpira.

Kakšno zunanjo politiko bi morala Slovenija voditi?

»Želim Unijo za ljudi in okolje, ne za kapital.«

Urša Zgojznik – lista Povežimo se

Zgojznikova meni, da so mladi izgubili zaupanje v politiko. Razlog pa je starost poslancev, ki jih zastopajo – povprečna starost evroposlancev je 55, slovenskih poslancev pa 58 let, navaja Zgojznikova.

Evropa in Slovenija ne ustvarjata prostora za to, da bi bili mladi lahko zaposleni. Težavo vidi v uradnem nepriznavanju digitalnih kompetenc, ki so danes izjemnega pomena. »Jezik, ki ga govori družba, ni namenjen mladim,« je jasna.

Zgojznikova velik razlog za nastanek sovražnega govora in lažnih novic vidi v nezaščitenosti novinarjev in žvižgačev. Opozorila je na nedopustne umore novinarjev.

Podpirate e-volitve?

Podpira. »A te ne bodo rešile nizke udeležbe, če ne bo vsebine.«

Kakšno zunanjo politiko bi morala Slovenija voditi?

Želi, da bi politike držav članic bile usmerjene v zeleno EU in ne v rast velikih korporacij.

Be the first to comment on "Problemi Evrope: pasivnost in socialna izključenost mladih ter dezinformacije"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*