Študentske izmenjave

Foto: Unsplash

Visoko šolstvo

Tadeja Lukanc, Amina Muslioska

Vedno manj domačih študentov odhaja na izmenjavo v tujino, medtem pa se vedno več tujih študentov odloča za študij v Sloveniji. Ta trend se kaže na vseh slovenskih univerzah. Največ tujih študentov še vedno sprejme Univerza v Ljubljani, kjer jih je bilo leta 2017 na izmenjavo vpisanih 2.026. V istem letu je v tujino odšlo manj, natančneje 1.330, slovenskih študentov.

Na Fakulteti za družbene vede so letos v sistem tutorstva, namenjenega tujim študentom, uvedli novost, in sicer t. i. buddyje, ki imajo za razliko od štirih tutork bolj izraženo družabno funkcijo. S tem želijo oblikovati veliko bolj povezano medkulturno skupnost domačih in tujih študentov ter naše študente spodbuditi k temu, da bi se še sami odločili za izmenjavo.

Zanimalo nas je, kaj o tem sistemu in o udejstvovanju tujih študentov menijo tisti, ki so s tem najbolj povezani.

Simon Ejstrud, Erazmovec z Univerze v Aarhusu na Danskem

»Bolj kot s slovenskimi študenti se družim z Erazmovci, a tisti, ki sem jih spoznal, so bili zelo prijazni. Tukaj s svojim tutorjem nisem v stikih, vem pa, da pri študentski organizaciji ESN (Erasmus Student Network) opravljajo res dobro delo v zvezi z organizacijo dogodkov za tuje študente.«

Merel Vogel, Erazmovka z Univerze v Amsterdamu na Nizozemskem

»Organiziranje dogodkov za tuje študente je zelo dobro, pri veliko takšnih projektih sem sodelovala tudi sama. Predavanja tukaj se mi zdijo kar težka, moraš se potruditi, da jim slediš, sicer pa je težavnostna stopnja dokaj enaka tisti na domači fakulteti. Dejstvo, da so v Sloveniji trgovine ob nedeljah zaprte, me je res presenetilo.«

Jamison Lins, Erazmovec, Belgija

»Moj buddy mi je bil v veliko pomoč, sploh kar se tiče spoznavanja FDV-ja. Ves čas si imel možnost, da greš z njim in njegovimi prijatelji na pijačo, zabavo ali izlet; odvisno, kaj si se z njim dogovoril, ampak se sam tega nisem nikoli udeležil. Ves čas pa sem od njega dobival napotke v stilu “moraš tja, moraš poskusiti to”, kar smo potem naredili z drugimi Erazmovci.

Veliko je odvisno od posameznika. Nekateri se počutijo bolj domače v družbi prijateljev, spet drugi pa z veseljem raziskujejo državo z domačinom. V bistvu je to zelo dobra ideja, s prijatelji smo bili pozitivno presenečeni, saj se takoj počutiš bolj sprejetega.«

Barbara Petrovčič, študentka Novinarstva in buddy

»Da bom buddy, sem se odločila zato, ker se sama še nisem opogumila, da bi šla v tujino, pa tudi zato, da bi spoznala več ljudi, kultur in držav. Sistem buddyjev temelji na tem, da se tujci zavedajo, da smo tukaj za njih in da smo pripravljeni pomagati.

Svoje tuje študente sem si izbrala sama na podlagi smeri, ki jo študirajo. Dobro je, da imamo podobne predmete, saj lahko tako lažje pomagam. Pri izbiri so mi bili dostopni le podatki o spolu, državi in fakulteti, s katere prihajajo, nisem pa vedela, kako jim je ime in kako so videti. Zagotovo bi bila večja povezanost med nami, če bi imeli vnaprej dostopne te podatke, saj bi lažje ter hitreje vzpostavili pristnejši stik. Po drugi strani pa je seveda dobro, da imajo neko svojo anonimnost.

V druženje tuji študentje niso prisiljeni, ne gre za obvezo. Buddyji smo tu za njih, da jim pomagamo ali da smo jim na voljo za druženje. Se je pa dejansko videl odziv tujih študentov na nas. Pokazalo se je, da se ljudje še vedno raje povežejo z ljudmi, ki so v njihovem razredu oziroma ravno tako prihajajo iz tujine, saj so si v tem, da so tukaj tujci, pač podobni. Največ stika imamo v Facebook skupini in tam lahko izrazijo njihovo mnenje o naši državi ali pa nam le zastavijo vprašanje.«

»Sistem buddyjev temelji na tem, da se tujci zavedajo, da smo tukaj za njih in da smo pripravljeni pomagati.«

Mubina Vrtagić, absolventka na programu Mednarodni odnosi in tutorka

»Za tutorstvo sem se odločila, ker sem se tudi sama preselila v Slovenijo, in vem, kako težko je študentom, ko pridejo v neko novo okolje. Potrebujejo nekoga, ki jim bo malo pomagal. Od tega odnesem ogromno izkušenj za delo z ljudmi, spoznala pa sem tudi veliko novih prijateljev iz različnih kultur.

Ko si tutor v domači državi, tudi sam spoznavaš različne vidike določenih stvari. S tujimi študenti vedno najprej začnemo pri birokraciji – kje si lahko uredijo študentske bone, pokažemo jim, kje je Kampus, kako naj si uredijo LPP in kje lahko jedo na bone. Peljemo pa jih tudi po Ljubljani, da vidijo, kje so osnovne zadeve.

Razložimo jim tudi specifike glede sistema na FDV-ju. Kako se na primer prijaviš na izpite in nasploh kako deluje Moj FDV, saj imajo s tem precej težav. Stike z Erazmovci po njihovem odhodu kar pogosto ohranjam.«

Tina Rajh, absolventka na programu Mednarodni odnosi in tutorka

»Glavna točka, kamor se tuji študenti lahko obrnejo, je mednarodna pisarna. Tako tutorke kot buddyji smo tu z namenom reševanja kakršnihkoli problemov, s katerimi se soočajo.

Tuji študenti se lahko udejstvujejo na vseh dogodkih, ki so namenjeni študentom, pa tudi posebnih dogodkih, organiziranih prav zanje, okroglih mizah itd. Glede njihove včlanitve v društva na FDV-ju, ki večinoma delujejo v slovenščini, pa mislim, da je nepraktična.

Največji izziv pri delu z njimi je ugotoviti, kako usklajevati različne zahteve ljudi in jim ugoditi vsem naenkrat z organizacijo dogodkov, ki bi bili primerni za čim večjo množico ljudi.

Hkrati se mi zdi eden večjih problemov okrnjena ponudba predmetov v angleščini. Tuji študenti imajo velik problem, ko zaradi prezasedenosti ne morejo pristopiti k določenemu predmetu, ki se vsebinsko ujema s predmetom na domači univerzi in se morajo vključiti k prostim predmetom, za katere pa ni nujno, da se bodo vsebinsko ujemali.«

Be the first to comment on "Študentske izmenjave"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*