Aktualno o študiju na FDV

Študentsko

Kaya Kamenarič, Matej Simič, Luka Černe

VELIKI NAČRTI MALE ZEBRE

Do danes je bilo v portal Zebra vloženih približno 90 tisoč evrov, kar 75 tisoč se jih je nabralo iz žepov vpisanih študentov.[1] V zameno so študenti dobili skoraj 500 enot literature v elektronski obliki. Po dveh letih vodstvo fakultete priznava, da so bile želje o naloženih 85 odstotkih vse obvezne literature v elektronski obliki preambiciozne.

Vodilni delujejo zmedeno, saj so svoje odgovore na novinarska vprašanja od začetka priprave prispevka tudi spreminjali. Od implementacije portala so se spremenili tudi cilji in načrti zanj.

Spomnimo …

Dolgo pričakovani portal študijskih gradiv Zebra je na fakulteti za družbene vede (FDV) zaživel v začetku leta 2018 in med študenti povzročil veliko razburjenja. 765 podpisnikov peticije proti Zebri je vodstvu med drugim očitalo, da gre za nepremišljeno in neutemeljeno porabo študentskega denarja. Implementacija portala je škripala in ni bila optimalna, so opozarjali Študentski svet FDV, takratni študent prodekan, samoorganizirana skupina študentov in nekateri profesorji.

Problem je nastal tudi pri pomanjkljivem obveščanju študentov o tem, kaj se z njihovim denarjem dogaja, zaradi česar so mnogi celo podvomili v transparentnost projekta.

V enem letu od implementacije portala je fakulteta zanj spremenila načrte in želje, o katerih pa širša javnost ponovno ni bila obveščena.

Portal ne bo glavni vir študijske literature, kot je bilo sprva velikopotezno mišljeno

Obljubljenih 85 odstotkov literature na portalu vsaj še nekaj let ne bo. »Te napovedi smo umaknili. Bile so narejene brez analiz. To so bile le želje,« tako pravi prodekan za razvoj, kakovost in mednarodno sodelovanje izr. prof. dr. Samo Kropivnik.

Zaradi reakreditacije študijskih programov je vodstvo fakultete ugotovilo, »da nima smisla vlagati v literaturo, namenjeno ‘starim’ študentom«, saj se ta v roku treh let ne bo več uporabljala. Zaradi zelo majhnega obsega naložene literature za študente starih programov tako prispevek od letošnjega študijskega leta znaša namesto prvotnih 40 evrov le 10 evrov – ti bodo namenjeni le vzdrževanju delovanja portala.

Foto: zajem zaslona

Študenti novih programov bodo plačevali nekoliko višji znesek. Z letošnjim študijskim letom je po besedah Kropivnika začela veljati sprememba cenika. Študenti novih programov naj bi ob vpisu za Zebro tako plačali dobrih 13 evrov več kot študenti starih programov, je dejal.

Vodstvo je obljubilo, da bo tako tudi v prihodnjih letih. Razlog za občutno nižjo ceno od prvotne je nova ugotovitev vodstva fakultete: »Sposobni smo priti do ene tretjine pokritosti portala za prve letnike novih programov,« je kratek Kropivnik.

A pogled na položnico, ki so jo letošnji bruci dobili ob vpisu, razkrije, da ni tako. Letošnji generaciji študentov prvih letnikov je fakulteta zaračunala okroglih 25 evrov.

Načrt fakultete je, da se bo portal razvijal v dve smeri. »Profesorje želimo vzpodbuditi k pripravljanju skript in pisanju avtorskih učbenikov, nadaljevali pa bomo tudi s kupovanjem elektronskih verzij,« pove Kropivnik.

Dodal je še, da portal ne bo glavni vir študijske literature, kot je bilo v začetku mišljeno, temveč zgolj dodatek pri študiju, ki omogoča nenehen 24-urni dostop do naloženih vsebin.

Prav tako zaradi previsokih stroškov ne bo prišlo do nadgradnje brskalnika, kar je bila želja mnogih. Literaturo bo tako še naprej mogoče iskati le po predmetu, kjer je predpisana, naslovu in avtorju, ne pa tudi po ključnih besedah, kar bi bilo v veliko pomoč.

Na fakulteti so, kot razlaga Kropivnik, rešitev za to očitno videli drugje: »Vse knjige smo opremili z naslovnicami, prej so bile ‘platnice’ pogosto bele. Če si izpišete vse naložene literature, lahko knjigo, če jo poznate po naslovnici, zelo hitro najdete.«

Največ stane urejanje avtorskih pravic

Po zagotovilih FDV je bilo do konca lanskega leta na portalu v povprečju naloženih 50 odstotkov vse obvezne literature za študente starih programov. A to so samo številke. V praksi prihaja do velike neuravnoteženosti med programi, opozarja mag. Miriam Kotar, predstojnica Osrednje družboslovne knjižnice Jožeta Goričarja.

Glavni problem predstavljajo avtorske pravice. Fakulteta do zdaj ni imela sklenjenih licenčnih pogodb, ki bi pedagogom dovoljevale uporabo tujih gradiv pri pripravi skript za študente. »Situacija je paradoksalna. Pri svojih predmetih nimam skoraj nobenega gradiva v Zebri,« razloži Kropivnik, in doda: »Učbeniki, ki bi jih potrebovali pri predmetih, so sicer dostopni preko spleta, vendar jih svojim študentom ne smem dati, saj gre za avtorsko neurejene objave.«

To pomeni, da so bili profesorji primorani tovrstno gradivo uporabljati nelegalno ali pa zanj prikrajšati študente. »V lanskem letu smo dopolnili licenčne pogodbe s ponudniki, da se lahko gradiva, ki so sicer že bila dostopna v Dikulu, uporablja tudi za pripravo skript. Sredstva je zagotovila fakulteta,« je jasna Kotarjeva.

Foto. zajem zaslona

Urejanje avtorskih pravic za posamezno knjigo pa lahko, če govorimo o eni izmed dražjih enot gradiva, letno stane tudi do 2.500 evrov. Poleg tega je bilo iz naslova lanskoletnega visokega prispevka posebej za študente FDV kupljen dostop do 299 enot literature. Do nje lahko študenti FDV dostopajo preko Dikula. Ob tem Kotarjeva še pohvali, da so študenti FDV med vsemi študenti na Univerzi v Ljubljani vodilni pri uporabi oddaljenega dostopa do digitalne knjižnice.

Študenti torej znajo uporabljati elektronske vire, navajeni so jih poiskati na že obstoječih portalih. Postavi se vprašanje, ali je bila investicija v še en portal sploh smiselna. »Ko smo vzpostavljali Zebro, se je vedelo, da bomo zadevo dopolnjevali z lastnimi gradivi. Skripta in učbeniki ne bodo nikoli šli v Dikul,« razloži Kropivnik.

Pove še, da nadgradnja že obstoječega portala Moj FDV cenovno ne bi bila prijaznejša za študente: »Gradivo bi morali kupiti v vsakem primeru.« Pri tem pa je očitno pozabil, da je tehnična vzpostavitev portala Zebra stala 12.460 evrov.

Je Zebra glede na obiskanost namenjena sama sebi?

Po podatkih, ki nam jih je posredovalo vodstvo fakultete, je v lanskem koledarskem letu vsak vpisan študent v povprečju na portalu Zebra odprl štiri do pet enot literature. Pri tem je pomembno opozoriti, da lahko pri tem gre tudi za večkratno odpiranje istega gradiva. Ali je obiskanost ob dejstvu, da ima vsak študent letno razpisanih med 20 in 25 enot obvezne literature, zadovoljiva, presodite sami.

Študentski svet Zebro še naprej podpira

Stališča Študentskega sveta FDV (ŠS FDV) se niso spremenila – portal podpirajo, vendar nad izvedbo implementacije niso navdušeni.

»Kar se je zgodilo, se je zgodilo. Zdaj je treba stremeti k temu, da se situacija izboljša,« je jasen predsednik ŠS FDV Kristjan Kos. Poudari, da je kritizirati lahko, a ko je treba svoja mnenja in pobude povedati na glas, redkokateri študent zbere dovolj poguma.

S tem namenom je bilo tako v lanskem kot tudi v letošnjem študijskem letu oblikovano Začasno delovno telo za nadzor in implementacijo študijskega portala Zebra. Njegova naloga je, da bdi nad izpopolnjenostjo portala in z vodstvom fakultete sodeluje pri njegovi nadgradnji. Kot pravi Kos, je trenutno v procesu nastajanja tudi tabela, v katero bodo predstavniki posameznih študijskih smeri evidentirali, kakšen je odstotek naložene literature. Svoje ugotovitve bodo posredovali vodstvu fakultete, pozdravlja jih tudi Kropivnik.

Kos je povedal še, da je Zebra pilotni projekt in da bi se »znalo zgoditi«, da se bo zaradi same digitalizacije podoben sistem razširil tudi na druge fakultete tako Univerze v Ljubljani kot drugih univerz v Sloveniji.

Se je fakulteta pri lansiranju portala preuranila?

Neprijetno vprašanje, na katerega je Kropivnik odgovoril: »To je vedno zelo težko oceniti. Jaz, ki sem malo bolj previden in raje delam iz podatkov, bi verjetno začel pol leta ali leto kasneje. In na nekoliko drugačni osnovi. Ampak to je zelo težko komentirati.«

REAKREDITACIJA ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV KRČI VSEBINE

Ob boku Zebri pa je še en paradni konj sprememb na FDV – izbirni predmeti. Te je začela fakulteta zaradi reakreditacije študijskih programov, ki je zaživela ravno v tem študijskem letu, postopoma ukinjati.

Zaradi prehoda iz študijskih programov 4 + 1 na 3 + 2 se bo nabor obveznih predmetov, ki so jih katedre ponujale tudi kot izbirne, postopoma krčil – nekateri predmeti se bodo namreč ukinjali. Generacije starih programov bodo imele vsako leto manjšo možnost izbire in mnogi študenti se bojijo, da se bo počasi praznil tudi bazen znanja.

A vodstvo fakultete miri. Izoblikovala se bo posebna košarica izbirnih fakultetnih predmetov. Namenjeni bodo vsem študentom fakultete in ne bodo zahtevali posebnega predznanja. Kateri bodo ti predmeti, še ni jasno, saj je predmetnik za prihodnje študijsko leto še v pripravi.

Kot pojasnjuje prodekanja za študijske zadeve izr. prof. dr. Katja Lozar Manfreda,se bodo predmetom v košarici morebiti pridružili tudi predmeti, ki jih bodo posamezni programi ponudili v širši izbor, a tudi to še ni jasno. »Sicer pa smo naredili temeljit razmislek o številu potrebnih predmetov, ki bodo na voljo za izbiro, in številu prostih mest za vpis. Tako da se v večini primerov ne bo dogajalo, da bi mest za vpis zmanjkalo,« zaključi Lozar Manfreda.

Opozorimo pa naj še na eno novost. Stari študenti, ki bodo izbirali med naborom novih izbirnih predmetov, bodo imeli po eno kreditno točko več, saj bodo po dokončno izvedeni reakreditaciji vsi predmeti na FDV vredni šest kreditnih točk, in ne pet kot do sedaj.

Zamrli bodo tudi nekateri temeljni predmeti. Namesto teh je fakulteta za nov program oblikovala štiri nove temeljne predmete, ki jih bodo poslušali vsi ali  vsaj velika večina študentov. Razlog za krčenje števila obveznih in izbirnih predmetov pa je tudi potreba po zmanjšanju stroškov. »Problem je financiranje. Fakulteta ima omejeno vsoto denarja, zato si nove izbirne predmete težko omisli,« pove Kos.

A vendar še obstaja upanje. Predmetnik za prihodnje študijsko leto je že v pripravi, in takoj ko bo znan seznam ponujenih študijskih izbirnih predmetov, »bomo predstavnike študentov prosili za sodelovanje in predloge o morebitnih vsebinah in predmetih, ki bi si jih še želeli, ter razmislili o možnosti izvedbe,« pomirja Lozar Manfreda.

Med tovrstne vsebine spadajo tudi posamezni predmeti iz nekdanjega programa Evropske študije (EŠ), katerih ukinitev je dvignila nemalo prahu. Po navedbah vodstva se bo prostor za te vsebine našel tudi v novem programu. Del vsebin programa EŠ se bo izvajal znotraj politoloških smeri na prvi in drugi stopnji študija, trije predmeti s področja EŠ pa bodo postali izbirni – med temi bodo lahko izbirali vsi študenti FDV.

Kot zagotavlja vodstvo fakultete, zaradi oženja nabora predmetov nihče od pedagogov ne bo ostal brez zaposlitve. »Zmanjšanje števila predmetov se je zgodilo na račun profesorjev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, pri čemer smo skušali ohraniti pravšnje ravnovesje med potrebnimi vsebinami in razpoložljivimi profesorskimi kadri,« zaključi Lozar Manfreda.


[1] Izračuni so pavšalni, saj nam natančnih številk od fakultete ni uspelo pridobiti.

Be the first to comment on "Aktualno o študiju na FDV"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*