APEL! Za delo brez prekarnosti

Foto: Luka Černe

Tim Kampl: Prekarnost povzroča neizkoriščanje potencialov

Luka Černe

V centru kulture Španski borci je Inštitut za študije prekariata skupaj s Kino Šiška in zavodom En-Knap organiziral apel proti prekarnosti. Stališča do pereče teme je predstavilo 21 predstavnikov različnih nevladnih organizacij, organizatorji pa so zbirali podpise za Peticijo za takojšnje sprejetje ukrepov za odpravo prekarnosti.

Med govorniki je bila tudi Kaya Kamenarič, predsednica Društva študentov novinarstva Fejs Slovenija. Glavni gostje večera so bili Zoran Predin, skupina Demolition Group in ženski pevski zbor Kombinat, ki so s svojimi nastopi podprli boj za dostojno delo.

Publiko je nagovoril Črt Poglajen, direktor Inštituta za študije prekariata. Vse zbrane je pozval k aktivnemu delovanju v boju proti takemu delu, saj bodo spremembe mogoče le, ko bomo skupaj prešli od besed k dejanjem.

Foto: Luka Černe

Prekarno delo je slaba, negotova in začasna zaposlitev. Govorci so izpostavili slabe lastnosti takega dela iz različnih perspektiv: žensk, brezdomcev, upokojencev, ekologov in umetnikov. V prekarnosti delavec nima stabilnosti, bolniškega dopusta, plačane malice ali prevoza, na slabšem pa so tudi v podjetjih, kjer se načrtovalci projektov soočajo s problemi nestalnih delavcev. Tak kader nima izkušenj potrebnih za ispecifične naloge, zato je učinkovitost dela zmanjšana.

Kljub temu, da živimo v času gospodarske konjunkture, je vse več ljudi v Sloveniji revno zaposlenih. Tudi družine v takih okoliščinah ne služijo svojemu namenu. Namesto, da bi se starši ukvarjali z vzgojo otrok, svoj čas porabijo za finančno preživetje družine, otroci pa ostajajo zapostavljeni, njihovi talenti pa največkrat neizkoriščeni.

»Na mladih svet stoji. Toda kje stojijo mladi?«

Problem prekarnosti je bil predstavljen tudi s strani mladih. Kljub ideji, da smo radi ‘sami svoj šef’, raziskava, ki jo je izvajal Sindikat Mladi Plus (2018) kaže, da bi 74 odstotkov mladih raje delalo v redni zaposlitvi za nedoločen čas kot prekarno. Aktivistka Teja Jarc zato vodilne opozarja: »Nismo si sami izbrali samostojne zaposlitve, vendar sploh nismo imeli izbire.« Tim Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije, dodaja: »Prekarnost povzroča neizkoriščanje potencialov. Najbolj produktiven del naroda ne more biti najbolj zavržen.«

Pri mladinskih centrih se pojavlja še ena težava, to je nestrokovnost kadra, ki jim ga daje država. Bor Kirn iz Mladinske postaje Moste utemeljuje: »Mladi zaupajo mladinskim centrom, a delavci ne morejo dobiti izkušenj iz zgolj osemmesečne zaposlitve. Delo v taki organizaciji zahteva izkušnje več let.«

Po mnenju Kaye Kamenarič, predstavnice Društva študentov novinarstva Fejs, bi morali mladi pritisniti na državo, odgovornost države pa je, da te ukrepe izvede. »Na mladih svet stoji. Toda kje stojijo mladi?« povzema Grega Bregar, član gibanja Puntarji. Damir Josipovič iz Inštituta za narodnostna vprašanja napoveduje nekatere reforme, ki  bodo izvedene skozi program imenovan Evropska pomlad.

Ena izmed točk v omenjenem načrtu zadeva tudi delavce. Vse spremembe bodo realizirane na evropskem nivoju in skozi tri ključne točke. Kot prvo se bo uvedla pravica do dela, nato se bo generalno skrajšal delavnik na 35 ur na teden, reformo pa bo zaključila uvedba univerzalne državljanske dividende. Vsi govorci so si bili enotni v ideji o združenju vseh organizacij za dosego skupnega cilja, saj moramo prekarnost obravnavati kot družbeni problem, ki v njegovo rešitev vključuje tudi pomoč politike.

Ostalim apelom lahko prisluhnite in si jih ogledate na priloženem posnetku:

Če pa želite podpisati peticijo tudi sami, prilagamo povezavo, kjer to lahko storite:

https://www.spehnakruhu.com/skozi-oci-prekariata/peticija-za-sprejetje-ukrepov-ki-bodo-zmanjsali-prekarnost

Foto: Luka Černe

Be the first to comment on "APEL! Za delo brez prekarnosti"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*