Okrogla miza: »Kdo je močnejši od sedme sile?«

Od leve proti desni: Dejan Verčič, Tomaž Mastnak, Andrej Stopar, Polona Fijavž Bačovnik, Boštjan Anžin in Grega Repovž. Foto: Kaja Stepančič.

Boštjan Anžin: »Rumeni ali ‘igračarski’ mediji so žal postali vir resnim medijem, ki pa se na ta način izogibajo odgovornosti.«

Kaja Stepančič

Novinarstvo in mediji ‒ skozi zgodovino znani tudi kot sedma sila, četrti družbeni sloj ali četrta veja oblasti. Kaj pa danes?

Položaj medijev in novinarjev se danes zdi povsem drugačen od tistega, ki smo ga poznali v 20. stoletju, ko so mediji dosegli največjo moč. »Pri nas in v velikem delu Evrope prihaja do razvrednotenja novinarstva. Družbeni položaj novinarjev pada in mediji so ekonomsko vedno šibkejši. Zato se pojavlja vprašanje, kako smo se znašli v situaciji, ko mediji nikogar več ne skrbijo.« S temi ne preveč spodbudni besedami je dr. Dejan Verčič odprl okroglo mizo 4. večera Jurija Gustinčiča.

Položaj novinarstva v Nemčiji je odslikala Polona Fijavž, dopisnica za RTV Slovenija iz Berlina. Mediji ostajajo odgovorni, relevantni in spoštovani, pravi. »Za razliko od Slovenije tam znotraj medijev na odgovoren način ne dopuščajo niti širjenja sovraštva,« doda. Fijavževa meni, da se pri nas ne širi samo sovražni govor med posamezniki, ampak tudi med konkurenčnimi mediji.

Boštjan Anžin, dopisnik za RTV Slovenija iz Beograda, pa za novinarstvo v Srbiji ne vidi ravno svetle prihodnosti. Po njegovem mnenju so v primerjavi s Slovenijo v še slabšem medijskem položaju: »Medijsko strategijo tam oblikujejo politiki. Ker si tako s pomočjo medijev tisti na oblasti le utrjujejo položaj, kvalitetni mediji ostanejo spregledani.«

Tudi dr. Andrej Stopar, nekdanji dopisnik za RTV Slovenije iz Moskve, je povedal, da se stanje medijev v Rusiji ni spremenilo na bolje.

»Uporabnik mora zaupati tistemu, ki pripravlja in oblikuje vsebino. Kot urednik se sprašujem, ali nam občinstvo še vedno dovolj zaupa, da bomo kot medij določeno novico objektivno predstavili brez kakršnih koli vplivov iz ozadja.«

Kaj pa se je zgodilo s položajem medijev v Sloveniji? Kako so tako zdrsnili po družbeni lestvici?

Odgovorni urednik tednika Mladina Grega Repovž meni, da smo preveč nagnjeni k dramatizaciji. »Vse stvari delamo tako, da so všečne, gledane in klikane. Temeljni problem slovenskega novinarstva vidim v dolžini novinarskih besedil, saj so v primerjavi s tujimi mediji kratki.« Ob tem je še dodal: »V družbi smo desetletja dopuščali kritiziranje medijev ‒ kar se še vedno počne ‒, danes pa se v zapletene javne diskurze vključujejo tudi razni posamezniki.« To pa je posledica pojava interneta in možnosti, da se lahko uveljavljamo v širši javnosti, meni Verčič.

»Ali imajo uredniki dovolj volje, moči, zbranosti in institucionalne podpore, da lahko v poplavi informacij selekcionirajo najpomembnejše in tako odločajo o temah javnega diskurza?« se je glasilo eno izmed vprašanj, zastavljenih Andreju Stoparju kot odgovornemu uredniku Prvega programa Radia Slovenija.

Slednji je odgovoril pritrdilno, a je pri tem poudaril, da je hkrati potrebna velika mera sklicevanja na uredniško avtonomijo: »Uporabnik mora zaupati tistemu, ki pripravlja in oblikuje vsebino. Kot urednik se sprašujem, ali nam občinstvo še vedno dovolj zaupa, da bomo kot medij določeno novico objektivno predstavili brez kakršnih koli vplivov iz ozadja.« Zato je tu pomembna tudi angažiranost uporabnikov, da medijem zaupajo ali vsaj sledijo raznolikim medijem in informacije preverjajo tudi drugod in si tako ustvarijo lastno mnenje.

»Ljudi, ki niso sposobni presoje, takšno ravnanje, kot je objava informacij, ki so naklonjene obema stranema, le zmede, medij pa ob tem ne nosi nobene odgovornosti ali krivde.«

Sogovorniki so se dotaknili tudi uravnoteženosti medijev. Polona Fijavž je po štirih letih intenzivnega spremljanja nemških medijev ugotovila, da je uravnoteženost v bistvu prelaganje odgovornosti. »Ljudi, ki niso sposobni presoje, takšno ravnanje, kot je objava informacij, ki so naklonjene obema stranema, le zmede, medij pa ob tem ne nosi nobene odgovornosti ali krivde.« In ravno novinarji, ki so bili za sprejemanje takšne odgovornosti izobraženi, bi morali presojati o tem in stati za svojimi stališči, meni Fijavževa. Nemški mediji so tako uspešni ravno zaradi tega, ker zmorejo izraziti svoje mnenje ter tako vplivati na oblikovanje javnega mnenja, je še dodala.

Grega Repovž poudarja: »Tudi za javno televizijo bi si želel, da bi bilo več tovrstnega poguma. Nobenim razpravam se ne bi smeli izogibati.« Boštjan Anžin je ob tem še povedal, da so ”igračarski mediji”, kot je sam poimenoval rumeni tisk, žal postali vir resnim medijem, ki pa se na ta način izogibajo odgovornosti.

Stopar opozarja tudi na padec medijske pismenosti v slovenskem prostoru. »Če bi želeli vse uravnotežiti, bi prenehali objavljati komentarje, saj je to skrajno subjektivna zvrst in avtor s tem nase prevzame določeno odgovornost. S komentarji pa imamo ravno zaradi nerazumevanja javnosti, kaj komentar sploh je, največ težav.«

Sogovorci se strinjajo, da bi prevzemanje odgovornosti za svoja stališča, hkrati pa zaupanje novinarjev vase in v svoje delo prineslo ključne spremembe v naših medijih. To pa bi prineslo tudi večje zaupanje javnosti vanje.

Be the first to comment on "Okrogla miza: »Kdo je močnejši od sedme sile?«"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*