»To, kar je zdaj, zgleda res šalabajzersko«

Razvoj terja žrtev. A je ne bi smel.

Žana Erznožnik, Matej Simič

Študent prodekan: »Implementacija portala škripa.«

Študentski svet: »Implementacija programa ni optimalna. Ni to, kar smo pričakovali.«

Samoorganizirana skupina študentov: »Ne strinjamo se s stanjem, načinom vpeljave portala, transparentnostjo projekta in njegovo vsebino.«

Vodstvo Fakultete za družbene vede: »Portal je bil vzpostavljen v dogovorjenem roku in obsegu, sedaj potekajo analize ter se pripravljajo načrti za njegov nadaljnji razvoj in izboljšave.«

Večina študentov portalu nasprotuje

V dveh tednih je peticijo proti portalu Zebra podpisalo 765 študentov FDV. Zahtevajo »vrnitev neutemeljeno pobranega denarja« ‒ saj da je portal neučinkovit ‒ in izpisek porabe pridobljenih in lastnih sredstev fakultete – to »bi razblinilo meglico transparentnosti« projekta.

Samoorganizirana skupina študentov je zbrane podpise in zahteve predala vodstvu fakultete. Študent prodekan Žan Bokan je protestnemu pismu pritrdil. Zahteve ocenjuje kot legitimne.

V uvidu formiranja »civilne družbe«, kakor določeni člani Študentskega sveta (ŠS) vidijo 765 študentov podpisnikov, se je le-ta po sedmih mesecih obljub o portalu in njegovi učinkovitosti odzval s formiranjem začasnega delovnega telesa ŠS FDV za nadzor in implementacijo portala Zebra.

Na sestanku študentskega sveta FDV so za namene analiziranja portala Zebra ustanovili posebno delovno telo. Kot so se dogovorili, bo v prihodnjih dveh tednih organizirana tudi javna seja delovnega telesa – kdaj in kje bo, bomo sporočili naknadno. Samoorganizirana skupina študentov poziva, da se seje udeleži čim več potencialnih uporabnikov portala in izrazi svoje mnenje, predlaga rešitve, alternative in poda ocene trenutnega stanja. Vabljeno bo tudi vodstvo fakultete.

Ključna je komunikacija

Komunikacija, ki je med fakulteto in študenti ni.  »Težava, s katero se srečujemo na fakulteti, so zgrešeni in zamolčani postopki v teku,« zato študenti, kakor pojasnjujejo v Samoorganizirani skupini študentov (SSŠ), »dvomijo v transparentnost projekta.«

Zadnje pisno obvestilo, ki so ga študenti s strani fakultete prejeli, je bilo napisano 18. oktobra lani. O tem, kaj se je z Zebro dogajalo po vzpostavitvi in kakšni so načrti za njeno nadgradnjo, ni bilo ne duha ne sluha.

Problem v pomanjkanju komunikacije vidi tudi Bokan. Pravi, da se vodstvo sicer zaveda, da portal v takšni obliki ni sprejemljiv in da so potrebne spremembe. A s tem ni seznanjen nihče. Nihče prav tako ne ve, da je – po Bokanovih besedah ‒ obseg dela vodstva ogromen in da Zebra zdaj ni prioriteta, na prvo mesto vodstvo trenutno postavlja implementacijo novih študijskih programov. »Naj povedo ljudem. Saj bodo razumeli, da je za takšen projekt potreben čas. Naj jih obveščajo, da bodo imeli vsaj občutek, da se nekaj dogaja,« ostro pove.

Fakulteta vztraja pri molku

Po osnovne informacije glede nadgradnje in nadaljnjih načrtov smo se obrnili na vodstvo fakultete. To je bilo precej redkobesedno: »Glede portala študijske literature še potekajo analize, na osnovi katerih oblikujemo načrt za prihodnje šolsko leto, zato vam ta trenutek ne morem povedati nič novega.«

»Naj povedo ljudem. Saj bodo razumeli, da je za takšen projekt potreben čas. Naj jih obveščajo, da bodo imeli vsaj občutek, da se nekaj dogaja.«

Zebra bo študente naslednje leto ponovno stala 27 € obljublja ŠS

A vsaj nekaj novega, bi nam lahko povedali. Od predsednice ŠS FDV Laure Koudela nam je uspelo izvedeti, da bodo študenti za portal Zebra tudi prihodnje študijsko leto plačali 27 € in ne 40 €, kot je bilo rečeno v začetku. ŠS sicer pravi, da končna podoba portala ni tisto, kar so pričakovali, vendar razumejo težave s katerimi se vodstvo spopada.

In kdo je koliko zaslužil?

Finančno shemo financiranja projekta smo delno predstavili že v prvem prispevku o Zebri. Od fakultete nam je uspelo pridobiti podatke, da je tehnična vzpostavitev portala (v letih 2016 in 2017) skupaj stala 12.460 €.

Uradna baza podatkov porabe javnega denarja Erar govori drugo zgodbo. Podatki tam namreč kažejo, da je bilo podjetju Spock, ki je portal v tehničnem smislu vzpostavilo, iz fakultetnega transakcijskega računa v tem obdobju nakazanih 40.491,80 €.

Na vodstvo fakultete smo naslovili prošnjo za pojasnitev namena nakazanega denarja. Dobili smo pavšalen odgovor, da »podjetje Spock za fakulteto izvaja raznovrstne storitve na področju informacijske podpore in razvoja, med drugim tudi za področje poslovne informatike, spletni referat, aplikacije za prisotnost zaposlenih in pedagoške obremenitve ipd«. Zatrdili so, da so posredovani finančni podatki o Zebri gotovo pravilni.

Iz pridobljenega odgovora lahko tako le sklepamo, da je bil denar porabljen za vzdrževalna dela naštetih storitev. V SSŠ so do nejasnosti stroškov s portalom kritični. Že od začetka pobiranja podpisov se zavzemajo za izpisek porabe sredstev po postavkah in vzpostavitev transparentnejše, jasnejše komunikacije s študenti o postopkih, stanju in nadaljnjih načrtih.

Portal študentu glede na njegove neopravljene obveznosti predlaga relevantno študijsko literaturo, hkrati pa ne omogoča iskanja po ključnih besedah. »Predpotopno je, da se da gradivo iskati samo po avtorju in naslovu. Ne vem, kje so to videli,« je ogorčen Bokan. Zdajšnjo podobo Zebre je označil za »šalabajzersko«.

Dvojno delo, dvojni zaslužek?

Doc. dr. Dejan Jontes s Katedre za medijske in komunikacijske študije ne izključuje možnosti, da bi bilo pri razvoju portala ob drugačnih odločitvah možno precej prihraniti: »Nekateri smo večkrat poudarjali, da bi lahko namesto razvijanja ločenega portala, e-gradiva vključili v sistem spletnega referata oziroma v portal ‘Moj FDV’.« A njihovi  predlogi očitno niso bili uslišani.

Da gre za primer slabe in nepremišljene digitalizacije kažejo tudi »takšne bizarnosti kot je igrifikacija«, še razlaga Jontes. Dekanja prof. dr. Monika Kalin Golob je nagradno igro »k sreči s portala umaknila, ker naj bi bila za študente in profesorje ponižujoča,« pravi Jontes.

Na fakulteti zatrjujejo, da je bila »igrifikacija del celostne storitve in ni bila posebej vodena«. Dodatni stroški zaradi tega naj ne bi nastali.

Informacije smo želeli preveriti pri podjetju Spock, vendar so nas odslovili z besedami, da o tem ne želijo govoriti.

Da gre za primer slabe in nepremišljene digitalizacije kažejo tudi »takšne bizarnosti kot je igrifikacija«.

Zaposleni na fakulteti so neenotni

Različni interesi vodstva fakultete in njenih profesorjev so eden od razlogov za jalovo implementacijo projekta. Kot nam je pojasnil študent prodekan, za projektom stojijo ljudje z različnimi interesi, kaj naj bi se z vrečo denarja naredilo. »Bile so pasaže profesorjev, ki so bili brutalno proti ali pa so za tem stali.« Po Bokanovih besedah so nekateri hoteli postopke zaustaviti še med razvojem portala, ko se je vanj vložilo že petnajst tisoč evrov.

Na različne interese kaže tudi, da skoraj polovica profesorjev ni želela podpisati soglasja za uporabo njihovih monografij na portalu. »Problem je v tem, da ima vsak idejo, kako bo nekaj prodal, nekaj zaslužil,« razlaga Bokan, ki meni, da egoistični vzgibi profesorjev ustavljajo razvoj potencialno uspešnega portala.

Naslednji razlog za žalostno podobo Zebre: premalo časa in denarja. Različni interesi, nestrinjanja in neformalni notranji pritiski profesorjev so stvari zavlekli. Fakulteta je slabo predvidela porabo sredstev – izkazalo se je, da so bile licenčnine dražje, programerji pa so obljubili več, kot so lahko za dan denar naredili. »In res je, da je čas na koncu že malo preganjal. Pobral se je prispevek in seveda je bilo treba nekaj pokazati,« razlaga Bokan.

Jontes še opozarja, da za študijski proces brezglavo hitenje brez strateškega premisleka kot v primeru Zebre zagotovo ni dobrodošlo.

Fakulteta je slabo predvidela porabo sredstev – izkazalo se je, da so bile licenčnine dražje, programerji pa so obljubili več, kot so lahko za dan denar naredili.

Z vsemi nestrinjanji tako s strani študentov kot tudi profesorjev smo seznanili Univerzo v Ljubljani. Konkretnih odgovorov nismo dobili, saj da je projekt popolnoma v pristojnosti fakultete. Prav tako ne morejo komentirati očitkov, saj niso bili vključeni v vzpostavitev portala.

Spremembe so za prekinitev nelegalnega stanja nujne

Na naslove vseh predstavnikov kateder na fakulteti smo naslovili vprašanji, ali podpirajo projekt ali ne. Od polovice vprašanih odgovorov nismo dobili, pri ostalih odgovor ni popolnoma enoznačen. Pravijo, da načinu izvedbe in lansiranju portala nasprotujejo, a podpirajo ureditev avtorskih pravic.

Zaradi nedovoljenega, toda množičnega razmnoževanja znanstvenih člankov v kopirnici Fora se fakulteta sprehaja po zelo sivi coni. »To je kršitev avtorskih pravic,« razlaga Bokan. Namen Zebre je med drugim tudi, da se to nelegalno stanje prekine in se relevantna znanstvena dela zbere na eni platformi.

In kaj, če projekt po nadgradnji ne bo zaživel?

»Dajmo projektu še eno leto časa, da se razvije. Ker na koncu dneva je to tisto, kar smo želeli. Daje nam cenejši in obsežnejši dostop do gradiva,« optimistično razlaga Koudela, a opozarja, da je ŠS za njegovo ukinitev, če ne bo zagotavljal kakovostne in ugodne literature za študente.

»Če bomo zdaj to zavrgli, smo denar vrgli vstran. Potencial takega portala je ogromen,« je drugačnega mnenja Bokan, ki zdajšnjo situacijo sicer obžaluje. »Mi smo tista generacija, ki iskreno rečeno, malo jemo d**k,« nazorno ponazori, da morajo študenti pač potrpeti.

In vodstvo? Pravijo, da bo portal, v primeru, da ne bi mogli zadovoljiti pričakovanjem, deloval v omejenem obsegu. To pomeni, da bodo morali študenti še naprej kupovati neprimerno dražjo literaturo v tiskani obliki, več deset tisoč evrov pa smo vrgli skozi okno.

Kdaj bo portal razvit do popolnosti, si ne upa trditi nihče. Prva upanja, da bi projekt zaživel že lani oktobra so propadla. Jasno je, da je to, kar smo dobili z novim letom daleč od zadovoljivega. Upanja lahko polagamo na oktober, ali pa na prihodnji oktober, po besedah študenta prodekana pa je »kakršnakoli točna časovna obljuba laž«.

»Mi smo tista generacija, ki iskreno rečeno, malo jemo d**k.«

Be the first to comment on "»To, kar je zdaj, zgleda res šalabajzersko«"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*