Neodvisnost novinarjev mora biti zagotovljena

Foto: Anže Simončič

Licence – da ali ne?

Urška Petaros

Ob vse večji zmedi med novinarji se poraja vprašanje, ali bi licenciraje novinarjev vneslo red v novinarsko profesijo – ali pa bi pomenilo obliko cenzure, pritiska na novinarje in močno omejilo svobodo govora. Licence za novinarje podeljujejo v sosednji Italiji, zato smo pogledali, kako sistem deluje tam. Menite, da bi deloval tudi pri nas?

Preden Italijan postane novinar, prehodi dolgo pot

Sistem pridobitve novinarske izkaznice je v Italiji kompleksen. Zahteva 24-mesečno sodelovanje z eno od informativnih redakcij. Novinar je za svoje delo tudi ustrezno plačan. Sledi 18-mesečno delo pod mentorstvom starejšega novinarskega kolega, ki jamči, da se je posameznik poklica priučil. Kandidate za bodoče novinarje nato čaka še izpit. Da lahko k izpitu pristopijo, morajo opraviti obvezno izobraževanje; 45-urni tečaj, ki ga izvaja novinarska zbornica ali končati podiplomski študij enega od 12-ih programov novinarskih smeri na univerzah v Italiji, ki jih novinarska zbornica priznava.

»Izpit je dovolj zahteven, da zagotavlja določeno profesionalnost ne glede na politično pripadnost posameznika,« pojasni Breda Susič, zamejska novinarka, zaposlena na slovenskem oddelku deželnega sedeža Radiotelevisione Italiana (Rai). Test preveri pridobljeno znanje; od zgodovine novinarstva, deontologije, osnov ustavnega prava do moderne umetnosti. Kandidate po prvem pisnem delu čaka še pisanje dveh prispevkov, temu sledi zahteven ustni izpit, ki obsega zagovor predhodno pripravljene seminarske naloge in odgovarjanje na vprašanja komisije, ki jo sestavljajo poklicni novinarji, člani novinarske zbornice, sodniki, odvetniki …

Po zakonu si nihče brez licence ne sme prilaščati naziva novinar ali opravljati novinarskega poklica.

Del izpita lahko pripadniki narodnostnih manjšin pišejo v svojem jeziku. Na izpitne roke se prijavljajo tudi Slovenci, Južni Tirolci, Ladinci, Francozi iz Aoste, Furlani itd.

»Zakon določa, da si ne sme nihče prilaščati novinarskega naziva in ne sme opravljati novinarskega poklica, če ni vpisan na poklicni seznam novinarske zbornice. Novinar brez licence je lahko zunanji sodelavec kake revije ali časopisa. A od tega se ne da živeti,« pravi Susičeva. Če je posameznik free-lancer, potem mora biti poklicni novinar in torej vpisan na seznam novinarske zbornice.

Licenciranje naj bi jamčilo profesionalnost

Susičeva pravi, da italijansko novinarstvo zaradi licenciranja političnim pritiskom ni bolj podvrženo. »Licenco izda novinarska zbornica, ki je neodvisna. Nastala je prav zato, da jamči neodvisnost tako od politike kot od založnikov. Člane sveta novinarske zbornice – tako na državni kot na krajevni ravni izbirajo novinarji iz svojih vrst in na podlagi svobodnih in tajnih volitev. Niti dnevna politika niti založniki nimajo možnosti imenovanja svojih kandidatov,« pravi. Hkrati pa dodaja, da pri tem seveda prihaja do političnih pritiskov in vplivov, a vedno prek novinarjev samih.

Kot pojasni, novinarska zbornica licence ne izda na podlagi politične pripadnosti kandidata in njegovih poznanstev, gotovo pa pomagajo priporočila kakega strica. Susičeva pravi, da je to v Italiji še kako pogost pojav na vseh področjih in v vseh poklicih. Kljub temu pa poudarja, da je sistem pridobitve novinarske izkaznice dolg, izpit pa dovolj zahteven, da jamči določeno profesionalnost novinarja.

Slovenski medijski prostor licenc ne bi prebavil

Izredni profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Milosavljević uvedbi novinarskih licenc v slovenskem prostoru nasprotuje. Kot pravi, naj bi se povsod po svetu izkazalo, da je to neizvedljiva in nevarna opcija. »V državah, kjer so imeli licenciranje, je bilo to velikokrat zlorabljeno. Oblast ga je uporabljala, da je preprečevala vstop tistim, ki so bili kritični. To se je zgodilo v afriških državah, Latinski Ameriki in jugovzhodni Aziji,« pojasnjuje Milosavljević in dodaja: »Gre za izrazito obliko preprečevanja dostopa do medijev tistim, ki niso po volji politični oblasti.«

Z Milosavljevićem se strinja tudi Susičeva. Meni, da zadeva v Sloveniji licenc ne bi mogli uvesti: »Osebno dvomim, da bi lahko italijanski sistem licenciranja v Sloveniji deloval nepristransko; delno zaradi njene majhnosti, delno zaradi izredno močnih političnih vplivov in pogojevanj. Tudi v Italiji so pogojevanja in vplivanja še kako prisotna, a so bolj pluralna kot v Sloveniji.«

»To je izrazita oblika preprečevanja dostopa do medijev tistim, ki niso po volji politični oblasti.«

Licence niso jamstvo za kakovost

»Licence – ali izkaznice, kot jih imenujemo mi same po sebi ne jamčijo kakovosti,« pravi Breda Susič. Gre torej le za enega izmed načinov selekcije, ki določa, kdo sme objavljati prispevke in kdo ne.  »A lahko je ugibati, da to jamstvo deluje dobro v teoriji, v praksi pa … Kdo ve, včasih ja, včasih ne …« priznava.

Na koncu dodaja, da ni pomembno, na kakšen način je urejeno vprašanje neodvisnosti novinarjev ali s pomočjo novinarskih sindikatov ali s pomočjo združenj in zbornic. »Pomembno je, da so ta vprašanja urejena in da je neodvisnost novinarjev pravno zajamčena.«

Društvo novinarjev Sloveniji uvedbi licenc nasprotuje

Tudi Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je precej skeptično do možnosti, da bi podobno kot Italijani ustanovili zbornico in v Sloveniji uvedli podeljevanje novinarskih licenc, čeprav je do takšnih pozivov v preteklosti prišlo večkrat.

»Za ustanovitev zbornice je potreben zakon, kar pomeni, da bi politika odločala, kakšni bi bili pogoji za podelitev licence za poklic novinarja, kar je lahko zelo nevarno.«

Kot pravi generalna sekretarka DNS Špela Stare, je na mnogih sejah društva prevladovalo stališče, »da je treba delati na izobraževanju novinarjev, spoštovanju etičnih standardov, medijski pismenosti, samoregulaciji, zavezništvu z javnostmi ter tako vzpostavljati in ohranjati spoštovanje novinarskega poklica«, ne pa z uvedbo licenc.

Člane DNS pri uvedbi licenc pri tem skrbi, da je »za ustanovitev zbornice potreben zakon, kar pomeni, da bi politika odločala, kakšni naj bi bili pogoji za podelitev licence za poklic novinarja, kar je lahko zelo nevarno«. Ker pa se zavedajo problema padanja etičnih in profesionalnih standardov, si prizadevajo za vzpostavitev izobraževalnega programa, ki bi med drugim omogočal izdajo certifikatov. Tako bi lahko imeli novinarji, ki se dodatno izobražujejo in poglabljajo svoje znanje, prednost pri zaposlitvi. »Prepričani smo, da  je prava pot izobraževanje in stremljenje h kakovosti ter da licence niso tista magična paličica, ki bo rešila probleme novinarskega poklica,« verjamejo v društvu.

Be the first to comment on "Neodvisnost novinarjev mora biti zagotovljena"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*