Bonov in iger

Foto: Pexels

Komentar

Katarina Bulatović

Jeseni se več deset tisoč študentov ne vrne le v predavalnice, ampak pogosto tudi v eno najlepših življenjskih obdobij. Skoraj vsak od njih bo letos pokimal več ugodnostim, ki jih je vlada vrnila z zakonom o urejanju položaja študentov. Med drugim bodo pri nekaterih ponudnikih subvencionirane prehrane po novem lahko jedli uro dlje. Sprememba je na prvi pogled dobrodošla, a je tudi banalna in popolnoma oddaljena od rešitev za najakutnejše težave mladih.

Vlada je v luči ugodnejših gospodarskih kazalnikov zgodnja božična darila podelila javnim uslužbencem in upokojencem, nato pa nekatere varčevalne ukrepe iz leta 2012 odpravila še za študente. Poleg bonbončka pri študentskih bonih jim je za nekaj mesecev podaljšala zdravstveno zavarovanje in omogočila uveljavitev dodatka za bivanje pri štipendijah tudi med študijskim letom, ne le na začetku, kot je veljalo do sedaj. Spremembam, ki jih je pripravila Študentska organizacija Slovenije, so poslanci dali zeleno luč na oktobrski seji. Proračun bodo olajšale za predvidoma pet milijonov evrov, veljati pa bodo začele prihodnje študijsko leto. Že to jesen pa bodo lahko študenti ceneje jedli eno uro dlje kot zadnja leta.

Na prvi pogled dobrodošla sprememba je popolnoma oddaljena od rešitev za akutne težave mladih.

Vendar trenutni sistem študentske prehrane v resnici ne potrebuje sprememb. Vsak s študentskim statusom je upravičen do enega toplega obroka na dan pri več ponudnikih prehrane. Ta je subvencionirana, zato stane kosilo v povprečju tri evre, včasih pa je tudi brez doplačila. To nas presenetljivo uvršča med morda najbolje urejene sisteme prehrane za študente v Evropi. Četudi se predavanja pri nekaterih res zavlečejo v pozno popoldne, vsak med tem najde čas za kosilo, če si ga le vzame. Druge spremembe zakona so drobne, a vendarle na mestu, podaljšanje ure do devetih zvečer za cenejši obrok pa gotovo ne bo niti malo izboljšalo položaja študentov.

Večina od njih zaradi številnih ugodnosti in dostopnega študija nikakor ni deprivilegirana. To postanejo po koncu šolanja, ko morajo kot ptiči goliči zapustiti udobno gnezdo in poleteti proti neusmiljenemu trgu dela. Vlada bi se zato bolj kot na njihove dlje časa polne želodčke morala osredotočiti na izpolnjevanje obljub, na katere čakajo od začetka mandata. Poleg sistemske ureditve pripravništev in več sob v študentskih domovih na Obali je za mlade ključna rešitev stanovanjskega problema, po tem ko dokončno zapustijo predavalnice, pa tudi manj negotova delovna mesta in več dostopnih dodatnih izobraževanj.

Vlada bi se zato bolj kot na dlje časa polne želodčke študentov morala osredotočiti na izpolnjevanje obljub, na katere čakajo od začetka mandata.

Seveda pa morajo te cilje ponotranjiti tudi mladi sami. Zakon o urejanju položaja študentov so v manj kot tednu podprli z več kot 16.500 podpisi. To pomeni, da bi lahko bili študenti in njihove organizacije bolj angažirani in kritični tudi pri doseganju zanje dolgoročnejših ciljev. Dobro bi bilo začeti pri zavedanju, da se njihovo življenje ne začne šele po študiju, ampak vsi družbeni trendi na njegovo kakovost vplivajo že prej. Ta pa ni tako samoumevna, kot se zdi.

Be the first to comment on "Bonov in iger"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*