Kaj vidite v ogledalu, ko se vanj zazre slovensko novinarstvo?

Foto: Sanja Gornjec

Anketa: Kako novinarstvo vidijo vplivni Slovenci?

Martina Lebar

Tokrat smo ogledalo postavili novinarstvu in novinarjem. Želeli smo mnenje teh, ki se v naših zgodbah pojavljajo dnevno, zato smo znane in vplivne Slovence vprašali, kako gledajo na domačo novinarsko krajino in kakšen mora po njihovem mnenju biti dober novinar.

Borut Pahor – predsednik Republike Slovenije

Novinarstva ne ocenjujem. Bežim od tega, mislim, da se morajo politiki vzdržati teh komentarjev.

Dobrega novinarja mora zanimati resnica, mora imeti profesionalen odnos do intervjuvanca. Ne moti me, če je novinar pristranski, daleč od tega; mi je celo ljubše, če vem, da je pristranski in znam to vključit v svojo percepcijo njegovega stališča. Mislim, da mora povedati tisto, kar je videl, kar je slišal, kar ocenjuje in to se mi zdi profesionalno novinarstvo. Ampak ni moja stvar, da sodim o tem − niti nisem novinar, kot politik pa sploh ne želim ocenjevati novinarstva.

Ne moti me, če je novinar pristranski, daleč od tega; mi je celo ljubše, če vem, da je pristranski in znam to vključit v svojo percepcijo njegovega stališča.

Lidija Glavina – predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH)

Povsod lahko spremljamo tako poglobljene, strokovne prispevke, kot tudi zgolj površno povzemanje novic in veliko osebnega mnenja novinarjev oz. mnenja naročnika prispevka. Bilo bi krivično, če bi posploševala. Vsak novinar zase ve, zakaj nekaj piše, kaj želi s svojim prispevkom sporočiti in komu želi to sporočiti.

Osebno si želim, da bi bila ažurno obveščena o vseh pomembnih novicah, kjer bi bila navedena vsa dejstva, ne glede na to, kakšna so, kjer bi si lahko sama neodvisno ustvarila mnenje o zadevi.

Menim, da je dober novinar tisti, ki je pronicljiv, pravičen, kritičen, vendar pa nikakor žaljiv. Tisti, ki zna ločiti novico, ki je dobra in pomembna za ljudi od skomercializirane ali senzacionalistične.

Vlasta Nussdorfer – varuhinja človekovih pravic

Žal se srečujemo s situacijami, da tudi novinarji in novinarke pristajajo v prekarnih razmerjih in posledično neustreznih socialno-ekonomskih položajih. Delati dobro pod takšnim pritiskom in slediti postulatom dobrega novinarstva in zakonom je izredno težko. Novinarski prispevki bi naj pospeševali demokratične prakse in sposobnosti državljanov za informirane odločitve na osnovi razumevanja dogodkov ter poznavanja različnih mnenj, pa žal pogosto ni tako. Podij delovanja se odličnim novinarjem raje krči kot širi.

Dober novinar je pripravljen, dobro pozna tematiko, o kateri želi informacijo, ve, s kom se bo pogovarjal in kaj mu lahko sogovornik nudi. Pred pogovorom razumljivo razloži ozadje in smer priprave svojega prispevka. Postavi jasno, nedvoumno vprašanje. S takšnimi informacijami in jasnimi vprašanji potem ni težko oblikovati jedrnatega odgovora, ki ga lahko novinar v celoti objavi. Takšnim novinarjem z veseljem odgovoriš, ker veš, da bo odgovor prispeval k oceni in celo razrešitvi problematike, bo celovit in ne bo treba zahtevati popravkov.

Delati dobro pod takšnim pritiskom in slediti postulatom dobrega novinarstva in zakonom je izredno težko.

Emil Nanut – direktor Kemisa

Kot pri vseh poklicih je razpon zelo širok. Od korektnih novinarjev, ki informacije preverijo in objavijo dejansko sliko dogajanja dogodka, do ekstremno rumenih, ki povzemajo informacije iz drugih virov in zadeve komentirajo na način, ki dviguje gledanost, poslušanost, naklado.

Moja mišljenje je, da je več novinarjev, ki delajo s ciljem, da bi bili njihovi prispevki udarni, in manj tistih, ki delujejo na način, da bi bil prispevek pošten odraz dejanskega stanja. Sam imam dobre in slabe izkušnje.

Novinar bi moral biti dobro seznanjen s področjem, o katerem piše. Nato pa korekten v prenosu informacij – ne objaviti le tistega, kar se danes prodaja, drugo pa izrezati. Pomisliti bi moral tudi na škodo, ki jo lahko povzroči z določeno informacijo.

Tanja Fajon – evropska poslanka in nekdanja novinarka

Razmere v slovenskem novinarstvu so žal vse slabše. Raziskovalno in kritično novinarstvo praktično izginja. Neurejene razmere v medijih, pritiski na novinarje, politični in ekonomski, silijo urednike in novinarje, da poročajo senzacionalistično, brez preverjanja informacij in neuravnoteženo. Vse manj je medijev s kakovostno vsebino. Posebej pogrešam poročanje o aktualnem dogajanju na evropskem parketu, tudi v Bruslju, kjer dnevno sprejemamo politike, ki zadevajo življenje ljudi.

Dober novinar je oseba, ki deluje profesionalno in verodostojno, v interesu informiranja javnosti. Ima smisel za uravnoteženo poročanje, zbira in preverja informacije, preverjeno razkriva ozadja in se z resnim ter poglobljenim novinarskim delom zaveda izjemne odgovornosti, ki jo ima pri vplivanju na javno mnenje. Predvsem pa ne podlega senzacionalizmu in političnim ali kakršni koli drugi obliki pritiskov.

Neurejene razmere v medijih, pritiski na novinarje, politični in ekonomski, silijo urednike in novinarje, da poročajo senzacionalistično, brez preverjanja informacij in neuravnoteženo.

Be the first to comment on "Kaj vidite v ogledalu, ko se vanj zazre slovensko novinarstvo?"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*