Na trgu z diplomami: »Manj kot se ve, bolje je«

Foto: Anže Simončič

Kupljene diplomske naloge

Maja Pavlin, Matej Simič

Dispozicija

Spoznajte Nejca, študenta 3. letnika babištva na Zdravstveni fakulteti. Ob zaključku študija mora napisati diplomsko nalogo z naslovom Smrt mame ali otroka: Zakaj tudi babice potrebujejo psihološko pomoč? Nejc je sicer vesten in marljiv študent, ta naloga pa je bila zanj prevelik zalogaj. Sklenil je, da bo zaradi pomanjkanja časa poiskal nekoga, ki bi lahko napisal njegovo diplomsko nalogo.

Zahvala mentorju in družini

Tako je sedel pred računalnik in z nekaj kliki prišel do kopice spletnih strani, na katerih ponujajo »pomoč« pri pisanju in urejanju seminarskih, diplomskih ali magistrskih del. Brskal je in brskal, na koncu pa se je odločil, da bo elektronsko sporočilo napisal šestim – po opisu sodeč – najkakovostnejšim ponudnikom. Ni trajalo dolgo in že je prejel prvi, nato drugi in še tretji odziv. Potencialni avtorji so brez posebnih premislekov o kompleksnosti in zahtevnosti tematike sporočili, da potrebujejo samo navodila za pisanje, rok pisanja naloge pa je mesec dni. Ko je končana, jo je seveda treba plačati. Za dispozicijo, v primeru, da ta že obstaja, je zaprosil le eden izmed ponudnikov nalog.

Uvod

Vsi odgovori so bili pozitivni, želeli so pomagati in bili so pripravljeni na dogovor. Nejc se s tem ni zadovoljil, želel si je, da bi bila »njegova« diploma resnično kakovostna. Bil je v stiku s svojimi pisci, vendar so bili ti zanj še popolni neznanci.

Teoretični del

Od ponudnikov je izvedel, da se cene diplomske naloge gibljejo med osmimi in štirinajstimi evri na stran. Nihče izmed ponudnikov ni potreboval dodatne pomoči pri iskanju literature – teoretični del naj bi bil popolnoma v njihovi domeni.

Zataknilo se je pri praktičnem delu. Ponudili so pomoč pri analizi in upovedovanju rezultatov ter predlagali metodo raziskovanja. Delo pa so preložili na Nejca.

Še predobro se je zavedal težav, v katere bi lahko zašel, če bi na fakulteti ugotovili, da »njegova« diploma ni zares njegova. Mučila so ga tudi druga vprašanja, kot na primer, če so ti ljudje sploh kompetentni za pisanje diplome. Nekoliko se je pomiril ob telefonskem pogovoru z gospo, ki je zatrdila, da je že 30 let doktorica znanosti in ima bogate izkušnje. »Na katerem področju ste doktorirali?« je zanimalo Nejca.

»Na vseh različnih področjih,« je sledil precej nenavaden odgovor, ki je znova dal občutek, da je nekaj narobe.

Nejc je spraševal dalje. Zanimalo ga je število nalog, ki jih je gospa že napisala, a je s tem šel očitno že predaleč. »Po telefonu vam ne morem povedati,« je dejala in večkrat ponovila, da je pisanje diplom nezakonito. Namesto tega je predlagala srečanje v živo in ga celo povabila na svoj dom.

Ker sta se z gospo za sestanek v Ljubljani dogovorila šele en teden kasneje, je Nejc v svoji časovni stiski vztrajno nadaljeval z izmenjevanjem e-mailov z drugima dvema ponudnikoma. Ker je želel spodbuditi pogovor, je kmalu potarnal, da mora čez štirinajst dni mentorju pokazati, kako napreduje pisanje diplomske naloge. Odgovor pisca ga je presenetil. »Ok, seveda, potem lahko to uredim. Bom torej jaz začel s teoretičnim uvodom, kar se potem uporabi tudi pri dispoziciji. V glavnem, uredila bova…« Nejc je bil z odgovorom zadovoljen, zato na sporo- čilo ni odgovoril.

Praktični del

Devet dni kasneje je Nejc že prejel e-mail: »Pozdravljeni, jaz sem vam uredil prvi teoretični del, katerega uvod se uporabi tudi za dispozicijo, če jo morate oddati. Pošiljam vam kopijo (z vodnim žigom), original pošljem po plačilu. Prosil vas bi, da za ta del plačate 260 evrov na račun, zapisan spodaj, celoten obračun pa bova naredila, ko končava z vsem. Pošiljam vam tudi okviren seznam vprašanj, na osnovi katerih bi delali intervju, lahko seveda kaj dodate, vzamete stran, poslal sem vam vodilo.«

Ne da bi Nejc potrdil začetek pisanja naloge ali se strinjal s plačilom, ga je v priponki čakal dvaintrideset strani dolg teoretični del. Konkreten, lepo oblikovan, s kazalom, uvodom, metodo, obsežno teorijo in z enainšestdesetimi enotami uporabljene literature – pravilno citirane.

Razprava

Nejc se odloči položiti karte na mizo. »Povedati vam moram, da nisem Nejc, temveč za tem imenom stojiva Maja in Matej, študenta novinarstva.« Opravičila sva se za porabljen čas, namenjen »najini nalogi«. V pričakovanju jeznega odziva sva najinega pisca vseeno povabila na kavo.

Kmalu sva prejela obsežen odgovor. Menda je celo posumil, da nekaj ni, kot bi moralo biti. Po navadi ime študenta na spletu preveri, tokrat ga ni. »Manj kot se o tem ve, bolje je,« zapiše in odkloni srečanje. Razloži, da se s tem ukvarja, ker po končanem študiju ne najde ustrezno plačane zaposlitve. Upa, da bo s pisanjem diplom in magisterijev lahko kmalu končal in našel redno zaposlitev. Pisanje diplom se mu ne zdi nikakršen večji greh, češ da napisana diploma ne odraža tudi znanja študenta. Meni, da je pomembneje, da študent znanje, ki ga dokazuje na izpitih, pridobi skozi študij. »Pri delu spoštujem načela, ki sem si jih zadal že takoj na začetku, in sicer, da pri pisanju doktorskih disertacij ne želim sodelovati, čeprav se včasih povprašuje tudi po tem. Nesprejemljivo se mi zdi, da bi nekdo prišel do naziva na takšen način.«

Pozdravljeni, jaz sem vam uredil prvi teoretični del, katerega uvod se uporabi tudi za dispozicijo, če jo morate oddati. Pošiljam vam kopijo, original pošljem po plačilu.

Poleg tega kot nekakšno opravičilo študentskega in lastnega početja obsodi še početje profesorjev, med katerimi naj bi bilo po njegovih besedah veliko takih, ki svoje članke in druga dela preprosto prevajajo in kopirajo iz tujih virov.

Seznam literature

Sestala sva se tudi z gospo, ki je bila tudi pripravljena »pomagati« pri pisanju diplomske naloge. Ko sva se predstavila, je po začetnem začudenju hitro zatrdila, da »posluje legalno«, saj za svojo storitev izdaja račune. Razumljivo. Le kdo bi kaj takega počel volontersko? Gospa je bila previdnejša. Preko telefonskega pogovora nikoli ni dejala, da bo Nejcu diplomsko nalogo napisala, temveč, da bo pri tem pomagala. Zatrdila je, da vsekakor lahko pomaga pri dispoziciji in virih, da lahko prevede teoretični del in naredi izvlečke iz člankov. »Pomagala bom. Da pa bi vam to napisala, pa ne morem reči po telefonu,« je dejala.

Pisanje diplom se mu ne zdi nikakršen večji prekršek, češ da napisana diploma ne odraža tudi znanja študenta.

Dobimo se v živo, kjer naju takoj zanima: »Kaj konkretno pomeni ta pomoč?« vprašava, gospa pa se vse bolj izmika, začne se ji muditi.
»No, jaz temu ne bi rekla ravno pomoč, ampak bolj svetovanje; kje najti vire, katere knjige bi bilo treba prebrati …«
»In za to izstavite račun?«
»Da, izstavim račun,« pravi, midva pa se sprašujeva, kako za svetovanje, nekakšno mentoriranje, ki ga nudijo že profesorji na fakultetah, gospa, ki se obnaša vedno bolj nenavadno, lahko izstavlja račune.

Ker na spletni strani ponuja tudi pomoč pri oblikovanju naloge, jo povprašava tudi po tem, a ona zanika, da bi opravljala takšno delo, in ponovi, da le svetuje.

Zagovor

152. člen Kazenskega zakonika pravi: »S kaznijo iz tretjega odstavka prejšnjega člena (to je z zaporno kaznijo do treh let), se kaznuje, kdor kot tržno blago napravi za drugega doktorsko disertacijo, magistrsko, diplomsko, izpitno, maturitetno ali seminarsko nalogo ali sestavi za drugega kakšno drugo pisno nalogo, potrebno za pridobitev izobrazbe, ali kdor tako nalogo uporabi kot svojo.«

Foto: Anže Simončič

Sankcije torej obstajajo, a na kakšne načine se ugotavlja pristnost diplomskih nalog, glede na to, kako enostavno je do naloge priti? Je kupljeno nalogo sploh mogoče zaznati?

O tem sva povprašala prodekanjo za dodiplomski in magistrski študij na Fakulteti za družbene vede, redno profesorico dr. Moniko Kalin Golob. Dejala je, da se kupovanje diplom zelo težko preverja. Lažje je slediti in kaznovati plagiatorstvo, kar ugotavljajo s programom Turnitin. »Vendar obstajajo neke varovalke,« pravi. Te so predvsem dober mentor, ki lahko pri študentu opazi slabo poznavanje teme diplomske naloge, in pa zagovor diplomske naloge. Po mnenju prodekanje se lahko študent sicer zelo dobro pripravi na zagovor, a tisti, ki so nalogo pripravljeni kupiti, navadno želijo nalogo opraviti po liniji najmanjšega napora. »Sicer bi diplomo napisali sami,« verjame.

Tudi članica disciplinske komisije za prvo stopnjo, redna profesorica na Fakulteti za družbene vede dr. Metka Kuhar, se strinja z besedami prodekanje. Predvsem se strinja s tem, da lahko veliko naredi že mentor, ko mu sicer nezainteresiran študent odda nek konkreten izdelek. Pravi, da je morda eden od indikatorjev tudi nižja kakovost naloge, saj pisci, ki ponujajo pisanje takšnih nalog, ne morejo pokrivati vseh tematik do potankosti. Kljub temu ne vidi alternativ za iskanje kršiteljev: »Trenutno pri reševanju tega problema ne vidim pravih možnosti.«

Povprašala sva jo, kakšne bi bile sankcije, ki bi ob odkritju kupljene diplomske naloge doletele študenta. »Seveda se to smatra za hudo kršitev. Vendar pa je obravnava tudi individualna – odvisna je od vsakega posameznega primera, od tega, koliko obžalovanja pokaže kršitelj,« pojasni Kuharjeva in doda, da je mogoča tudi začasna ali dokončna izključitev.

Sklep

Zakaj bi torej nekdo sploh tvegal in plačal izdelavo diplomske naloge? Metka Kuhar pravi, da je razlog morda v tem, da nekateri nimajo dovolj kompetenc, tukaj so še frustracija, časovna stiska, pritisk. »Ta je bil zagotovo prisoten tudi lani jeseni, ko so morali diplomirati vsi s predbolonjskega sistema študija,« pravi in doda, da so bile takrat zelo pogoste kupljene diplome. A na Fakulteti za družbene vede niso odkrili nobenega takšnega primera. »Še nikoli nismo imeli primera študenta, ki bi nam oddal kupljeno diplomsko nalogo,« pove dr. Metka Kuhar.

Ob koncu najinega potovanja po ponudbi naročil diplomskih nalog vam lahko zatrdiva, da je trg izjemno bogat s ponudniki. Ker se veliko ljudi zaveda težav odkrivanja nepristnih diplom, je ideja o zaključitvi študija po liniji najmanjšega napora še toliko bolj mamljiva. Zakonske sankcije so stroge, na odkrivanju kršiteljev pa se, vsaj zaenkrat, naredi premalo.

Be the first to comment on "Na trgu z diplomami: »Manj kot se ve, bolje je«"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*