Človek – racionalno bitje?

Foto: Pexels

Foto: Anže Simončič

Ko deluje manipulacija

Klara Širovnik

Sodobna retorika všečnosti se navidezno prilagaja težnjam množice, nenadnim impulzom in v prvi vrsti skrbno načrtovanim političnim interesom že tako močnih nosilcev oblasti in kapitala. Koristi ji skromen besedni zaklad, prazni samostalniki, kriljenje z rokami, nenehno ponavljajoči se blesteči pridevniki in zasmehovanje … Vse to je zaobjeto v delujočo manipulacijo.

»S počasno, profesorsko retoriko ne moreš premagati nekoga, ki je privlačen, ki zna izkoristiti krizo današnjega časa,« je na predavanju z naslovom Manipulacija medijev – manipulacija možganov poudaril svetovalec za odnose z javnostmi Sebastjan Jeretič. Predavanje, ki je potekalo v sklopu Tedna možganov, je sledilo vodilu besedne igre Krasnega novega sveta – Krizni novi svet, in v želji po izobraževanju ter seznanitvi širše javnosti o koristih nevroznanstvenega raziskovanja osvetlilo tudi manipulacijo.

Jeretič je že v začetku predavanja izpostavil, da posamezniki manipulacijo pogosto razumejo kot neželeno in celo podlo, čeprav ni vedno nujno takšna, saj je manipulacija tudi oblika strategije za uspešno sobivanje. »Že moja nona Angela je med okusne jedi, ki jih je pripravljala, zelenjavo pomešala tako, da je ni bilo moč opaziti. Tako je dosegla, da sem jo pojedel brez namuznjenega obraza,« je dejal in poudaril, da je manipulacija velikokrat koristna, včasih celo nujna. A kako presojati med »dobro« in torej koristno manipulacijo ter tisto, ki družbi škodi? Retorika manipulacije nas lahko privede do kampanj populističnih (ali pa tudi ne) predsedniških kandidatov v ZDA, na Nizozemskem, v Franciji, v Nemčiji in drugje; v zgodovini smo bili priče že mnogim in tudi za v bodoče ne kaže, da bi bilo drugače. Vodilo predavanja izkušenega PR-ovca je bilo: »Manipulirajte, ampak manipulirajte z dobrim namenom.« Kot je dejal, je najuspešnejše manipuliranje tisto, s katerim drugemu ne nasprotujemo, saj naj bi posameznik uspeš- no manipuliral le ob predpostavki, da s sogovornikovimi čustvi rokuje na ustrezen način. Primeri Trumpa in številnih drugih predsedniških kandidatov kažejo tovrstne vzorce, saj blatenje in zasmehovanje nasprotnikov in celo marginalnih družbenih skupin pri (nižje izobraženih) ljudeh ne vzbuja zgolj smeha in občudovanja, temveč tudi naklonjenost in privrženost ter najpomembnejše – glas na volitvah. Jeretič je poudaril, da v populizmu del ljudi vidi negativno manipulacijo, prednost in hkrati šibkost demokracije pa je prav to, da imajo posamezniki na svet možnost gledati samostojno in svobodno izbirajo sami. A kako naj to počnejo, če jih v medijih, politiki, v družini in družbi obkroža manipulacija. Koliko so torej naše misli in odločitve res naše, svobodne in racionalne? Smo si mnenje o begunski krizi res ustvarili sami ali smo to storili pod vplivom medijev – in torej zopet manipulacije?

Koliko so naše misli in odločitve res naše, svobodne in racionalne?

Po Jeretičevih besedah na človekova prepričanja močno vplivajo tudi prepričanja prijateljev in somišljenikov, v čemer posameznik najde osebno zadovoljstvo. »Človek je skupek prepričanj, vrednot, čustev. To je človeško,« je še dodal Jeretič in v zraku pustil obviseti vprašanje o tem, koliko je človek sploh racionalno bitje.

Manipulacija s sebi prilagojeno retoriko je torej vsakdanja spremljevalka v osebnem, družbenem in političnem življenju, ki med nami uspešno deluje. Na nas pa je, da jo zaznamo in kritično pristopamo do sporočil, ki smo jim izpostavljeni, kolikor pod vplivom manipulativnih dejavnikov sploh lahko.

Be the first to comment on "Človek – racionalno bitje?"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*