Nič več diplomantov Evropskih študij

Foto: Sanja Gornjec

Evropske študije od 2018/19 na prvi stopnji le še modul

Blaž Mohorčič

Na Fakulteti za družbene vede se je pred dvema letoma začel postopek prenavljanja študijskih programov. V okviru procesa, ki je vodil do tako imenovane reakreditacije – nove akreditacije že obstoječih programov –, je bilo na mizi več predlogov za združevanje in zmanjševanje števila programov. Iz zahtevnih postopkov in dogovorov se je izcimila sporazumna odločitev fakultete, da ukine tudi na prvi stopnji doslej samostojen program Evropske študije – Družboslovni vidiki (EŠ). Tako se EŠ, ki sicer ostajajo mednarodno primerljive in samostojne na drugi stopnji, na prvi stopnji ohranjajo zgolj v obliki modula Evropska integracija. Modul se bo izvajal v okviru programa Mednarodni odnosi (MO).

Motivov za ukinitev Evropskih študij na dodiplomski stopnji je bilo več. Eden izmed razlogov so finančne razmere, v katerih se je znašla fakulteta, pravi red. prof. dr. Monika Kalin Golob, prodekanja za dodiplomski in magistrski študij. Komisija za akreditacijo in razvoj programov (KARP) je v temeljnem dokumentu, pripravljenem za reakreditacijo programov fakultete, predvidela finančno konsolidacijo, ki je zahtevala tudi vsebinske spremembe. Med oddelke oziroma katedre so razdelili finančne enote (FTE ‘Full Time Equivalent’), s pomočjo katerih je fakulteta predvidela okvirno razdelitev sredstev za izvajanje posameznega programa. Program EŠ, katerega skrbnica je Katedra za mednarodne odnose (KMO), je edini novonastali fakultetni program ob bolonjski prenovi. Program že v izhodišču ni prejel lastnih finančnih enot, katedre pa te seveda primarno porabijo za vzdrževanje lastnih programov. Komisija je v predlogu zapisa dodala, da v primeru ohranitve EŠ kot fakultetnega programa oddelki in katedre vanj investirajo del njim dodeljenih finančnih enot. A do dogovora ni prišlo.

Nedorečen dogovor že ob zasnovi EŠ

Izr. prof. dr. Ana Bojinović Fenko, skrbnica programa EŠ, pravi, da je KMO z reakreditacijo za EŠ namenila enako število FTE, kot jih je do sedaj aktualnemu programu. Večina drugih kateder pa za EŠ ni bila pripravljena prispevati primarno svojih profesorjev oziroma finančnih enot. »Že od začetka je večina kateder izhajala iz tega, da EŠ ne bo mogoče sestaviti, saj nihče ne bo dal denarja. Tiste predmete, ki bi jih lahko ponudile EŠ in so se do sedaj že izvajali na dotičnem programu, so prerazvrstile med fakultetne izbirne predmete, kar pomeni, da jih tudi njihovim študentom ne bo treba izbrati,« pojasnjuje skrbnica EŠ. Tako se je izkazalo, da bi bil program zgolj s kadri, ki jih je ponudila KMO, vsebinsko prešibek. Poglavitni razlog za ukinitev programa je tako po mnenju Ane Bojinović Fenko že omenjeni način financiranja, kot ga je zastavil KARP.

Prodekanja ob tem izpostavlja, da je bil v času prve bolonjske reforme EŠ pred desetimi leti, ko je bilo denarja veliko, edini program, ki je bil oblikovan kot dodaten program, v katerega so vse katedre prispevale del svojih sredstev. Na dogovor ob zasnovi programa opozarja tudi izr. prof. dr. Samo Uhan, predstojnik Katedre za analitsko sociologijo, katere člani trenutno sodelujejo pri izvajanju programa EŠ. Samo Uhan poudarja, da so se pred desetimi leti dogovorili, da bodo prav vse katedre prispevale k izvedbi skupnega fakultetnega programa, s profesorji, vsebinami in financiranjem. »Ta dogovor pa očitno ni bil povsem dorečen, morda zaradi dejstva, da so bolonjsko reformo in z njo program EŠ pripravili zelo na hitro,« dodaja Uhan. Tako so EŠ, ker niso imele svoje katedre, ostale brez lastnega zastopnika na pogajanjih v okviru KARP, a Uhan dodaja, da za ukinitev programa ne gre kriviti aktualnega vodstva fakultete.

Ukinitev EŠ ali združitev politoloških programov

Po besedah prodekanje za dodiplomski in magistrski študij so ob ponovni pripravi programov, potem ko so ugotovili, da za izvedbo EŠ ne bo dovolj financ, začeli iskati druge možnosti za ohranitev programa. Ena od možnosti je bila, da se iz programov EŠ in Politologija – Študije demokracije in upravljanja (ŠDU) oblikuje skupen program z dvema smerema, saj že zdaj veliko učiteljev s Katedre za Analizo politik in javno upravo (APJU), ki izvaja dodiplomski program ŠDU, sodeluje pri EŠ. Tako imajo ti največ interesa za ohranitev dotičnega programa, pravi prodekanja Monika Kalin Golob in dodaja, da sta se skrbnica programa EŠ in predstojnica APJU do zadnjega trudili za ohranitev EŠ.

Med možnostmi za ohranitev EŠ je bila tudi združitev obeh politoloških programov, ki ga izvajata dve katedri ločeno, in sicer ŠDU in Politologija – Študije politike in države (ŠPID), ki ga izvaja Katedra za teoretsko analitsko politologijo. Na oba se je letos v prvem vpisnem roku vpisalo skupno 26 kandidatov na 65 razpisanih mest. Kot pravi Ana Bojinović Fenko, je bilo v času dolgotrajnega procesa reakreditacije na delovnih sestankih predstojnikov mogoče slišati tudi interpretacije, da naj bi k združitvi obeh politologij zaradi nizkega vpisa pozivala tudi Univerza v Ljubljani, kar pa Darja Lisjak, tiskovna predstavnica UL, zanika. Prodekanja FDV pravi, da pritiski Univerze po zmanjševanju programov vedno so, predvsem zaradi večje obvladljivosti in finančne vzdržnosti, a da jih sama še ni doživela. »Obe politologiji je nemogoče združiti, ker sta zelo različni, tudi razvojno. Razen če bi eno politologijo izključili in se temu delu odpovedali,« dodaja prodekanja in poudarja, da je politologija ena od matičnih disciplin te fakultete, ki jih je treba razvijati, ne pa ukinjati. Da je od fakultete zmanjšanje števila programov zahtevala Univerza, je potrdil njen rektor, dr. Ivan Svetlik.

»Ob zasnovi EŠ se je takratno vodstvo s katedrami dogovorilo, da bodo vse prispevale k izvedbi fakultetnega programa, s profesorji, vsebinami in financiranjem. Ta dogovor pa očitno ni bil povsem dorečen, saj so bolonjsko reformo in program EŠ pripravili zelo na hitro.«

EŠ ostaja magistrski program

Tako sedaj EŠ na prvi stopnji ostaja zgolj v obliki modula Evropska integracija, z ožjim vsebinskim fokusom. Ta »ukinitev« za FDV predstavlja korak nazaj, meni diplomant EŠ, Diego Antončić. Gre namreč za izredno kakovosten program, ki ponuja znanje z različnih področij, kot so politika, pravo in ekonomija, nudi pa tudi možnost za učenje tujih jezikov, argumentira Antončić, ki študij nadaljuje na eni najuglednejših institucij za magistrski študij o Evropski uniji, College of Europe, ki je v belgijskem mestu Brugge. Dodaja, da so študenti ostro nasprotovali ukinitvi EŠ na prvi stopnji, saj ta sprememba zavira razvoj usposobljenega kadra na področju evropskih študij. Program EŠ na FDV pa je po njegovem tudi eden najboljših tovrstnih programov v mednarodnem merilu, kar ocenjuje na podlagi svoje študijske izmenjave in udeležbe na poletnih konferencah v tujini. Študij tovrstne smeri je sicer v tujini večinoma mogoč le na drugi stopnji, še dodaja.

Tako se bo EŠ na le podiplomski stopnji izvajal tudi na FDV, kjer je program po besedah skrbnice EŠ ogromno pridobil. Nov program, ki bo mednarodno primerljiv, bo po njenem »tržna niša«, saj ga večina študentov na prvi stopnji študija ne bo poznala. Nekateri se bodo lahko s temami, povezanimi z evropsko integracijo, srečali v okviru modula na prvi stopnji programa MO ali v okviru fakultetnih izbirnih predmetov. Na drugi stopnji bosta dva modula EŠ; eden o notranjih zadevah EU ter drugi o EU kot globalnem akterju. Za enega od teh se bo študent moral odločiti že ob vpisu na podiplomski študij EŠ, a bo lahko obiskoval tudi predmete drugega modula. Na podiplomskem študiju EŠ, kjer bodo predmeti obteženi z različnim številom kreditnih točk, bodo študenti opravljali tudi praktično usposabljanje. Pri izvedbi programa bo sodelovala večina kateder na fakulteti, pravi Ana Bojinović Fenko.

Kaj pa kader za ponovno predsedovanje Svetu EU?

Dragan Barbutovski, strokovnjak za zadeve EU in direktor zavoda za spodbujanje razprave o EU – Evropa misli, središče evropskih idej, ob tem poudarja, da podpira usmeritev, da je študij, četudi samo na drugi stopnji, interdisciplinaren. »Razgledanega multipraktika« namreč v prvi vrsti potrebuje državna uprava, ki zaradi prepovedi zaposlovanja v zadnjih letih ni bila prevetrena s svežimi in drznimi evropskimi idejami, te pa diplomanti evropskih študij lahko dajo. Potrebujejo jih tudi podjetja, ki bodo morala začeti aktivno sooblikovati evropske javne politike, pravi Barbutovski.

»Slovenija potrebuje dobro osnovo, da bo postala soustvarjalka evropskih politik. Dobro izobraženi diplomanti evropskih študij so lahko skupaj z izkušenimi evropskimi mački odlična kombinacija. Leta 2021 bomo namreč ponovno predsedovali EU, za kar pa nam zaenkrat primanjkuje predvsem kadra,« poudarja Barbutovski, ki se zaveda, da se morajo starejši uradniki soočiti z mladimi, polnimi novih pristopov. »Zmožnost drugačnega razmišljanja naj bi mladi dobili prav na fakulteti, šele takšen strateški pristop pa lahko privede do sprememb,« zaključi Barbutovski.

Be the first to comment on "Nič več diplomantov Evropskih študij"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*