Igre prestolov po študentsko

Foto: Pixabay

spela-bezjak

Kolumna

Špela Bezjak

Študentske volitve naj bi bile izrednega pomena za demokratični ustroj organizacije. Tako pravi Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU), ki navaja, da volitve z vidika večje politične participacije mladih in vpetosti v sfero civilne družbe zagotavljajo sodelovanje vseh pri upravljanju zanje pomembnih zadev. Velja opomniti, da volitve izvoljenim zagotavljajo upravljanje letnega proračuna v višini štiri milijone evrov, kar je zagotovo zelo velika motivacija v boju za funkcije v ŠOU. Umazane volilne kampanje so tako že stalna praksa volilnega poteka.

Nedavno smo bili ponovno priča boju brez izbire sredstev. Mladi politiki so na ljubljanski Filozofski fakulteti poleg žaljivih opazk v svojo kampanjo vključili še spolno nadlegovanje kandidatk, zasledovanje po prostorih fakultete, domnevno tudi davljenje, šikaniranje ter razbijanje telefonov. Obtoženi fantje spolnega nadlegovanja niso priznali, čeprav je posredovala policija, ki je na koncu izdala le plačilne naloge in prepovedi približevanja. Tovrstnim praksam bi se morali zoperstaviti študenti sami, saj s(m)o se znašli v duhu časa, v katerem prihodnost ni zagotovljena niti najbolj uspešnim med nami in je vsak kos pogače treba drago plačati, naša prihodnja vrednost pa se ob tem le še niža.

Sedeži v študentskih organizacijah in študentskih klubih po Sloveniji so se v več primerih izkazali za odlično izhodišče za zaposlitev po končanem študiju. Podobno dogajanje na študentskih volitvah je tudi v marsikaterem manjšem klubu po Sloveniji že stalnica. V študentskem klubu na severovzhodu države je denimo prišlo do fenomena »za vedno študent«, ki je na volilno listo pripeljal ljudi, prevečkrat nezainteresirane za razdajanje idej mladim, brez pričakovanj in kakršnekoli želje po delu. Združuje jih zgolj želja po pripadnosti.

Študentski klubi in podobne organizacije naj seveda ne bi imeli takšnega namena, zato so boji proti tovrstnim fenomenom v neuniverzitetnih mestih lahko le nekaj izredno pozitivnega. Ob izvolitvi se delo šele prične. Živimo v generaciji, ko je dosegljivo skoraj vse. Informacije so lahko dostopne – še posebej tiste, po katerih sega množica – študenti smo tarča oglaševalske industrije, zato nam ugodnosti ne manjka nikjer, druženje pa tako ali tako že nekaj let ni več in. Tukaj nastopi vprašanje, čemu se potem sploh še združujemo, če si le še peščica tega želi, pa še ta peščica pogosto postavlja pod vprašaj študentsko politično kulturo. Po dobrem letu delovanja v Klubu ptujskih študentov sem pretekli mesec pričela svoj drugi mandat. Delo v študentskem klubu mi je ogromno dalo, tako strokovnega znanja, dobrih kontaktov, praks na področjih, s katerimi se prej še nisem srečala, kot tudi védenja o sebi, svoji generaciji ter o času, v katerem živimo. Pogosto premišljujem, še sreča, da delam na področju informiranja, informacije ne bodo nikoli iz mode! Je pa že čutiti, da jih je preveč in da kritična javnost ne zmore požirati vseh. Informacije napadajo z vseh strani in prek vseh možnih kanalov ponujajo na videz neomejeno izbiro, v resnici pa pomagajo vzgajati pasivne človečke – do tridesetega leta ravno prav asimilirane v kaotični svet, da se bomo pripravljeni postaviti na tekoči trak kapitalizma.

Uspeh študentskih združenj se danes meri le še po številu odbitih zabav, pa še na teh pogoriš, če ne nastopa Jelena Rozga ali vsaj Modrijani. Zanimanja za pridobivanje novih znanj in veščin prek študentskih organizacij iz leta v leto bolj tonejo v pozabo, študentske organizacije pa so vedno bolj same sebi namen. Prazni avtobusni sedeži na poti študentskim dogodivščinam v neznano pa so zadnji indikator, da je čas, da obstoječe prakse izboljšamo, se od njih čim prej poslovimo in se vprašamo, kaj je zares pomembno.

Uspeh študentskih združenj se danes meri le še po številu odbitih zabav, pa še na teh pogoriš, če ne nastopa Jelena Rozga ali vsaj Modrijani.

Be the first to comment on "Igre prestolov po študentsko"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*