Čustveno apatične je treba šokirati

Foto: SNG Nova Gorica

Ti nori tenorji (2016)

Lea Klančič

Komedija Ti nori tenorji v režiji Gojmirja Lešnjaka – Gojca upodablja poveličevanje svetovnih zvezd in vleče vzporednice z današnjimi časi. Predstavljajmo si, kaj bi se zgodilo, če bi kakšna svetovna znana osebnost naklonila obisk naši mali Sloveniji. Pa ima tovrstna komedija v današnjih časih, ko naj bi bila na pohodu čustvena apatičnost mnogih, na gledalca sploh še kakšen vzgojni učinek? Zdi se, da gledalca karikirani liki res nasmejejo, a podobnosti z lastnimi karakteristikami mu uspe spregledati.

Celotno mesto, posebej vodstvo opere in osebje prestižnega hotela, pričakuje italijanskega tenorista Tita, ki prihaja, da bi odpel Otella pred razprodano dvorano ljubljanske Opere. Komaj težko pričakovani gost prispe, že se mu dobrika direktor opere, Saunders, ki bi se rad s prihodom umetnika svetovnega kova okoristil. Pozorno sledi vsakemu koraku, ki ga stori osebje hotela, predvsem pa svojemu pomočniku Maxu. Kot večina direktorjev namreč le on ve, kaj je najboljše za posel. Naokoli se mota tudi kopica drugih radovednežev, željnih srečanja z imenitnim italijanskim gospodom. Začne se lov za pretirano idealiziranim Titom, ki v resnici seveda ni tako veličasten.

Zvezdnik končno le prispe, s tem pa tudi njegova muhasta plat. Predstava se docela zaplete, ko po nesrečnem naključju Tito prejme dvojno dozo pomirjeval, kar ga večer pred nastopom zaziblje v tako trden spanec, da direktor in njegov pomočnik mislita, da je mrtev. Da ne bi bil deležen opazk ugledne družbe, ki je karte drago plačala, je direktor pripravljen klečeplaziti, vse, da bi prepričal pomočnika Maxa, naj obleče Titov kostum in odpoje Otella. Na dan predstave se Tito zbudi in tudi on obleče svoj kostum, tako da se na odru pojavita kar dva Otella, za njima pa tekajo frfotave ženske, ki želijo nekaj minut preživeti z očarljivim gospodom. Toda kmalu se razve, da je namesto Tita nastopil Max. Zmešnjava se razreši, nato se življenje likov vrne v ustaljene tirnice.

Velik pomen za poln učinek komedije ima scenografija. K dinamiki prispevajo predvsem vrata. Ko igralci prehajajo skozi šest vrat na odru, s tem ustvarjajo ritem loputajočih vrat, kar v vrtincu zmešnjave še okrepi kaos. Scenografska zamisel omogoča dobro preglednost nad mizansceno, z izbiro barvne sheme in scenskih elementov pa bolj spominja na kakšen drugorazredni hotel. Še najbolj v oči bode časovna neusklajenost nekaterih kostumov in scenskih elementov. Kostum Diane je denimo izrazito moderen, telefon z vrtljivo številčnico pa je produkt 20. let prejšnjega stoletja. Nekateri elementi nikakor ne sodijo skupaj in ni videti, da bi režiser s tem želel sporočiti karkoli posebnega. Neusklajenost elementov tako gledalce zmede pri umestitvi dogajanja v časovni okvir.

Izvirna uprizoritev v režiji Kena Ludwiga je v New Yorku dobila oznako »ena redkih dobrih fars še živečega avtorja«. Potemtakem mora, kot je za farso značilno, poudarjati slabe lastnosti ljudi in jih prek tega morda pripraviti do spreobrnitve. Polemizira dve slabi lastnosti, ki zaznamujeta življenje mnogih: okoli nas mrgoli (pre)lepih gospodičen, slepo zagledanih v svetovno znane zvezde. V gledališki igri jih utelešajo Maggie, Diana in Julia, ki idealizirajo Tita. V liku Saundersa pa bi se utegnili prepoznati direktorji, zaverovani v svoj prav, ki gledajo le na lastno korist.

Vendar za današnjo čustveno apatično populacijo zgolj izpostavljanje slabih značilnosti likov na smešen način ni dovolj, da bi predstava uspela nastaviti ogledalo tistim, ki so tega najbolj potrebni. Da s(m)o postali čustveno leni, nis(m)o nujno sami krivi. Avtomatsko se zaščitimo pred obilico negativnih informacij, in sicer tako, da jih ignoriramo. V vrtincu vseh informacij si našo pozornost izborijo le najbolj šokantne. Tako bi moral teater groteskno slikati človekove slabe značilnosti, da bi ljudje na odru videli svoj odsev. Sicer bodo napleskane gospodične še vedno slepo zagledane v narejeno popolnost slavnih in bodo važni direktorji še naprej diktirali podrejenim, ker oni pač vedo, kaj je najbolje.

Be the first to comment on "Čustveno apatične je treba šokirati"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*