Princ, ki bo našel pot

Osebni arhiv

Marko Janša, lektor v iskanju alternativ

Tadeja Kreč

Do ušes se nasmehne z nalezljivim smehljajem človeka, ki verjame v prihodnost. Kot bi želel sporočiti, da bitka ni izgubljena, da ni vse tako črno, kot je videti na prvi pogled. Jasno da vedeti, da se je vredno truditi, da pot obstaja. Marko Janša je eden tistih ljudi, ki vztrajno iščejo priložnost, ko drugi neumorno jamrajo. Vsako situacijo jemlje kot priložnost in v njej išče tisto dobro, ki bi lahko vodilo v prihodnost in napredek.

Jasen pogled pod ravnim, usločenim čelom govori o človeku, ki živi za danes. Prijeten mladenič, velik ljubitelj plesa in športa, zase pravi, da je prostočasni mislec, ljubitelj žensk, dobrega piva in svetovljanskih razvad, kot sta dobra debata in iskrena zgodba. In ko čas dopušča, se radovedni duh iskrivega moškega izpusti iz vajeti in nastajajo zapisi iz srca. Nekoč bi zgodbe (i)z Markovega brloga – bloga, ki tankočutno in bogato v prozi in poeziji opisujejo njegove velike ljubezni: ples, ženske in šport (ne nujno v tem vrstnem redu), lahko postale tudi knjiga o Markovem življenju z veliko žlico. Prosti čas mu veliko pomeni, a tudi dela rad. Njegovo delo krojijo pravila in red jezikovnih norm, ki jih ni težko upoštevati, saj ima rad tudi barvitost jezika.

Spije požirek črne kave in spregovori. Mirno in brez naglice govori o času, ko je imel kot mlad lektor mentorja, od katerega se je učil, o času, ko je bila kakovost opravljenega dela pomembna, zato je besedilo pregledal vsaj dvakrat. Lektorjevo delo je bilo pomembno in cenjeno, zato so bili ljudje za kakovosten jezikovni pregled besedila pripravljeni plačati ceno, ki je dobremu in delavnemu človeku omogočala normalno življenje. Sliši se kot kakšna zgodbica o starih časih, ko so princi še osvajali srca princesk, ali le še izjema, ki potrjuje pravilo v ‘kruti resničnosti’.

A kot da se za kruto resničnost ne bi nikoli prav dosti zmenil, Marko hodi svojo pot. Spominja na princa, ki hodi svojemu cilju naproti. Ne ve, kaj ga čaka, a verjame, da bo premagal ovire in našel pravo pot. Stopa svobodno, pogumno in preudarno. Številna priporočila in delovne izkušnje kažejo, da je v tem, kar počne, dober. Trenutno veliko sodeluje s prevajalskimi agencijami, a sodeluje tudi pri drugih projektih. Lektorira revije, ki se stalno rojevajo in umirajo, zato mora biti ves čas na lovu za novimi projekti. Skrbi za jezikovno pravilnost Cosmopolitana, Avto magazina, Plugin magazina in drugih revij. Lektoriral je časopis Dnevnik in številne njegove edicije, revijo Manager in Playboy, oblikoval pa je tudi jezikovne smernice za novinarje Slovenske tiskovne agencije, kjer še vedno vodi jezikovne delavnice za novinarje. Pregledoval je tudi jezikovno pravilnost oglasov in sodeloval z mnogimi slovenskimi in mednarodnimi podjetji.

Zmeraj ne moreš kar oditi

Na tako slabe delovne razmere ni niti pomislil, ko je ob študiju slovenistike in filozofije gulil stole predavalnic Filozofske fakultete v Ljubljani ter se mimogrede odločil, da bo začel delati. Zdelo se mu je naravno, da bo delo iskal nekje na področju slovenščine, na področju, ki ga obvlada. Po naključju je našel delo lektorja na Dnevniku, kjer je nato ostal več let. Vse od tedaj jezikovno pregleduje najrazličnejšo pisano besedo. V centralni redakciji, ki je središče vsega dogajanja medija, je moral delati hitro in natančno. Za Marka je bilo to delo s stališča lekture najtežje, hkrati pa tudi najboljša šola za naprej. Vsak trenutek je moral obvladati vsa pravila in dobro pregledati besedilo tudi takrat, ko je celotna notranjepolitična redakcija v oddelek lekture svoj del za pregled poslala petnajst minut pred končno oddajo. Za mladega človeka je takšno delo zanimivo, pritiskov ni težko prenašati, skrbi je pa manj.

Pogled usmeri nekam čez stekleno steno ljubljanskega lokala … kot bi ne zdržal pogleda, nato nadaljuje s pripovedjo. Najprej je delal prek študentske napotnice. Ko ni bil več študent, je par let šlo z avtorsko pogodbo. Kasneje si je želel več socialne varnosti, zato je odprl s. p.

Je samotni jezdec – sam za vse. Skrbi za finance, išče nove stranke, nove projekte. Ne more biti odvisen od ene stranke, saj tako pritiske o zniževanju honorarjev lažje prenese. Pogosto nima nikakršne možnosti, da bi izrazil nestrinjanje, razen te, da preprosto odide. »Bodo na trgu pač našli nekoga drugega, ki bo delo hotel narediti,« se zaveda, da večinoma ne more kar tako oditi, kar njega in mnoge sili v prilagajanje težkim življenjskim situacijam. V odločnosti in samozavesti je čutiti njegovo moč in moški ponos. Prav nič na njem ne spominja več na tipa z dolgimi lasmi, ki je bil svoje dni redni gost na metal koncertih. Mišičaste roke urejenega mladeniča porajajo zaupanje. Sodelavci ga imajo za dobrega človeka, ki naredi, kar obljubi.

Za določeno ceno dobiš določeno kakovost

Rad dela kakovostno, čeprav ga zahteve naročnikov večkrat silijo, da mora delati slabo. Ko je lektor plačan slabše, kot bi pričakoval, nekaj časa še ohranja kakovostno delo, nato pa iz povsem objektivnih razlogov, kot sta prevelika količina dela in premalo časa, da odpoved ali pa zniža kakovost svojega dela. Mnogo zunanjih sodelavcev se tedaj ukloni in slabše dela dalje, saj imajo doma družino, otroke, kredit. »Za določeno ceno dobiš določeno kakovost,« je jasen. Faze lekture, pred kakšnimi petnajstimi leti povsem institucionalizirane, so danes popolnoma izginile. »Zavestno se dela slabo, ker si mediji nočejo ali ne morejo privoščiti lektorjev,« pravi Marko, ki tudi za jezikovno občutno slabše prispevke ne krivi niti lektorjev, niti novinarjev. Želi si, da bi stranke cenile kakovost, pa je ne. Pomembno je le to, da je delo opravljeno za čim manj denarja. Pod pritiski mnogi lektorji postavljajo prenizko ceno lekture. Janša verjame, da s tem celotni lektorski skupnosti delajo medvedjo uslugo: »Ko lektor postavi nizko ceno, je nizkocenovnik. Ne more se kasneje pritoževati, da dela kakovostno, a ga nihče ne plača.«

»Ko je lektor plačan slabše, kot bi pričakoval, nekaj časa še ohranja kakovostno delo, nato pa zaradi prevelike količine dela in premalo časa da odpoved ali pa zniža kakovost svojega dela.«

Marko Janša kot velik problem slovenskega trga vidi njegovo majhnost. Opaža, da ko se nekomu zameriš, boš zelo težko našel delo v isti branži tudi drugje. Poleg tega pogodbe v Sloveniji žal nimajo velike moči, saj se precej pogosto zgodi, da se jih stranke ne držijo. Sam je kot samostojni podjetnik ob tem večkrat nemočen. A to še ni najhuje. Veliko hujši vseobsegajoč problem Slovenije je plačilna nedisciplina. Po že zdavnaj opravljenem delu včasih tudi po več mesecev ne prejme plačila.

Vsak princ se bori drugače

Čeprav je član Lektorskega društva Slovenije, ki pripomore k povezovanju lektorjev, opaža, da je kolegialnosti premalo. Meni, da lektorji sami ne morejo doseči sprememb delovnih pogojev na bolje, ampak bi za to potrebovali večji, močnejši in vplivnejši konglomerat v navezi z novinarji, fotografi ter drugimi delavci v medijih in prekarno zaposlenimi. Kljub temu je prepričan, da bi veliko pripomoglo izobraževanje ljudi, da bi se ti svojih pravic in možnosti zavedali, pa tudi kakšen poseg države za izboljšanje razmer bi marsikaj spremenil.

V iskanju novih projektov poudarja pomen povezovanja, tako na formalni kot tudi na neformalni ravni. S tem lahko najde nove projekte ter se povezuje z drugimi lektorji, da lahko svoje projekte prerazporedi in si na primer vzame dopust, ne da bi tvegal izgubo posla. Hkrati se zaveda, kako pomembno je za nadaljevanje posla, da počne več stvari hkrati, se izobražuje in ima vedno tudi rezervno, alternativno pot.

Človek se spreminja, potrebe postajajo drugačne, vlak gre naprej. Življenje je vlak, ne postaja. Je ples in ne korak. Marko je človek, ki pleše in ples tudi živi. To iskreno veselje, navdušenje, lahkotnost plesa preliva v vse pore svojega delovanja.

Slovenski jezik ima rad. Meni, da se prevečkrat zapostavlja vpliv časopisov, predvsem večjih, na splošno dojemanje jezika, saj novinarji nenazadnje vzpostavljajo splošno raven jezika. Ob tem bi se svoje vloge morali jasno zavedati in vztrajati pri določeni ravni. Marko je kot lektor prepričan, da to pomeni, da se mora novinar vsaj potruditi, da v zapisu ne pušča angleških ali splošnih pogovornih izrazov. Čeprav novinarji niso strokovnjaki za vsa področja, vseeno vzpostavljajo tudi strokovni jezik. Ob tem kot lektor do jezika čuti odgovornost. Hkrati pa z razumevanjem gleda tudi na slabše opravljeno delo, saj razume, da je od lektorjev v nezavidljivi situaciji, predvsem glede plačila, kakovost tudi težko pričakovati.

Zaveda se, da je kot samostojni podjetnik pri delu svoboden, kar prinaša določene prednosti in slabosti. Delo lahko vedno zavrne, k ničemur ni privezan. Hkrati mora večkrat sprejeti tudi ponudbo, ki mu ne ustreza, se boriti s pritiski in predvsem vztrajati. Pogumno išče nove naročnike, nove projekte in priložnosti. Preudarno razporeja svoj čas, da ga delo ne bi lepega dne posrkalo vase in uničilo. Dela veliko; včasih lektorira, piše in ureja tudi ves dan. Večinoma pa se trudi, da ločuje delo od prostega časa.

»Novinarji bi se morali svoje vloge pri vzpostavljanju splošne ravni jezika jasno zavedati in vztrajati pri določeni ravni.«

Turoben dan tam zunaj sproža globoko željo, da bi končno že deževalo, da bi bilo konec tega nevzdržnega stanja prehudega pritiska, ki mnogim povzroča glavobol … Kot bi še narava razumela to čudno osivelo situacijo, v kateri se znajdejo mladi lektorji, pa tudi novinarji, fotografi in drugi medijski delavci. A ko se oblak utrga, dež ne pada le na medijske hiše. Siljenje v negotovo zaposlitev se kot vihar širi na skoraj vsa področja dela. »To je povsod. To je gospodarstvo,« pravi Marko, ki ta način zaposlovanja vidi kot hibo slovenskih medijskih hiš. Ljudje delajo, kot bi bili zaposleni, a v resnici niso, zato jim ne pripadajo nikakršne pravice. Pove, da je bil nekako prisiljen odpreti s. p. Hotel je biti bolj socialno zavarovan, pa tudi za podjetje, kjer je tedaj delal, je bilo priročnejše, da je bil zunanji sodelavec. Kljub temu je vse delal enako kot tistih par redno zaposlenih lektorjev, kar je dajalo varljiv občutek nekakšne gotove zaposlitve. Ko so prihajali vedno večji pritiski po zniževanju honorarjev in večanju obsega dela, se je lepega dne odločil, da mu delovno okolje in plača ne ustrezata več, zato je odšel.

Problemi so, problemi bodo

Pove, da bi se z veseljem redno zaposlil, če bi imel možnost. V glasu je moč zaznati kanček negotovosti, na obrazu resnost. Po desetih letih lektoriranja mu je včasih pri delu že malo dolgčas, sedeče delo ga utruja, postane preveč statično, manjka mu novih izzivov. V nezadovoljstvo ga občasno spravljajo tudi delovne razmere »ki so postale tako kritične, da je zelo težko najti neko normalno plačano delo, zato si prisiljen delati več, kar pa vpliva na celo tvoje življenje«.

V spopadanju s težavami svoje delo počasi širi na pisanje in urejanje besedil, svetovanje, občasno pa razmišlja tudi o tem, da bi se povsem preusmeril na kakšno drugo področje dela. Nezavidljivo situacijo delovnih razmer vidi kot priložnost za razvijanje drugih talentov. Vsem, ki v to okolje šele vstopajo, pa polaga na srce, naj ne ostajajo v pasivni vlogi, temveč naj najdejo svoj prostor pod soncem. To bo morda zahtevalo veliko prilagajanja in iskanja, verjetno bodo prišla tudi razočaranja, a z vztrajnostjo pride tudi uspeh, verjame lektor.

»Lektorji sami ne morejo doseči sprememb delovnih pogojev na bolje, za to bi potrebovali  močnejši konglomerat v navezi z novinarji, fotografi in drugimi prekarno zaposlenimi.«

Tako Marko Janša kot princ vztrajno kljubuje nevidnim silam, ki vsak dan vstopajo v njegov svet, ga hočejo omejiti in narediti šibkejšega, razdeljenega in na glavo obrniti človekovo resničnost. K temu vabi tudi vsakega izmed nas. Zmanjkuje časa za sanje, življenje pa se spreminja v boj za preživetje. Mladi zaključijo univerzo in ne najdejo dela, starejši se upokojijo in ne dobijo pokojnin. Vsakdo se bori drugače. Dvomi ženejo človeka naprej. Kot bi se prav v tem kljubovanju in vztrajnem delu skrival manjkajoči korak, ki ga bo popeljal na vrh gore … Kot nota, ki zaokroži simfonijo v celoto, ali črka, ki povzame knjigo. Kot to pot pogumnih vodi življenje.

 

Be the first to comment on "Princ, ki bo našel pot"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*