Oaze pohlepa

Foto: Pixabay

Ilustracija: Nuša Jurjevič

Kolumna

Matej Luzar

Ena izmed oseb, ki jih dobro poznam, ima cerebralno paralizo, kar močno poenostavljeno pomeni, da ne more hoditi. Za gibanje tako potrebuje voziček, a običajen invalidski za redno premagovanje daljših razdalj po različnih površinah žal ni dovolj. Ta, ki ga ima trenutno – pa ni najboljši na trgu – jo je stal 17.000 evrov. 17.000 evrov, ki jih je morala priskrbeti sama, saj zavarovalnica tako visokega zneska pač ne krije. Kako visok je takšen znesek za zdravo osebo, ki lahko dela osem in več ur dnevno, naj presodi vsak sam. Ob tem naj pomisli tudi, kako bi ga zaslužil, če bi imel cerebralno paralizo.

Afera Panamski dokumenti, ki je nedavno odjeknila v javnosti, je razkrila poslovne poti, po katerih je v davčne oaze odpotovalo več tisoč milijard evrov. Več tisoč. Za eno samo milijardo bi lahko kupil 58.000 takšnih vozičkov, kot ga je kupila ta oseba, pa še za kakšen mesečni dodatek za stalno pripravljenost bi ostalo. Na tem mestu se je smiselno (ponovno) zamisliti nad problematiko (ne)porazdeljenosti svetovnega bogastva, ki nekomu omogoča, da razkošno jahto obleče v zlato, spet drugemu pa onemogoča dostojno stanovanje.

Da zdravstvena zavarovalnica takšnega zneska, kot je 17.000 evrov, ne krije, mi je jasno. Seveda mi je po principu tržne logike jasno tudi, zakaj. Vseeno pa se vedno znova sprašujem, kako za vraga. Kako je mogoče, da socialna država ne zagotovi takšnega zneska, ki bi invalidni osebi vsaj malo olajšal življenje. Nič koliko evrov državi spolzi skozi prste, ker se pogosto vede neracionalno in neučinkovito. Stalno pripravljena na izzive globalnih prepletanj za ta in oni namen nameni veliko denarja, za nekaj takega pa ga zmanjka.

Zmanjka očitno tudi zato, ker nekateri od tistih, ki zasebno zaslužijo ogromno, državi ne namenijo, kar je njenega. Neučinkovitost pri zajezitvi pretakanja denarja v davčne oaze je res globalni problem, ki ga je zaradi močnih zasebnih interesov zelo težko rešiti. Se je pa gotovo mogoče z drobnimi potezami približati tudi takšni revoluciji. Za začetek je morda pametno premisliti o najmanjših korakih. Na primer, da namesto zaračunavanja globe za nedolžno zimsko bivakiranje na enem od vrhov znotraj Triglavskega narodnega parka po napornem alpinističnem vzponu konkretno obračunaš s podjetniki, ki so mastno služili z brutalnim izkoriščanjem delavcev. Vem, takšno dejanje bi terjalo več napora in tudi kakšno zamero kateremu od vplivnih prijateljev. To pa pač ne gre, kajne?

Za trenutek se velja ustaviti še pri upravičenosti 17 tisočakov, kolikor stane tak voziček. Naj še enkrat opozorim, da ne gre za običajnega, ampak neke vrste sedež na nizkopodnem štirikolesniku, primernem tudi za nekoliko daljše vožnje po cesti. Nov Renault Clio, osebni avtomobil za pet potnikov, ki se lahko pohvali s številnimi sodobnimi pripomočki, je lahko vaš za dobrih deset tisočakov. Rabljen šestmetrski gliser s prenovljenim motorjem lahko kupite že za 13.500 evrov. Je res razumno, da invalidski voziček, pa kakršen koli že je, stane več? Nekdo mastno zasluži s prodajo takšnih pripomočkov. Po mojem mnenju je takšno okoriščanje sprto z moralo, država pa bi nekaj energije morala nameniti tudi za to, da ga v največji možni meri prepreči.

Kadar kakšno dobrino z nekom delim, imam vedno dober občutek. Trdno verjamem, da se to ne bi spremenilo niti v primeru, če bi imel kar naenkrat precej več, kot imam sedaj. Žal mi je, da nekdo smisel življenja vidi v kopičenju premoženja, katerega kup je že zdavnaj presegel vrednost, ki bo razkošno življenje zagotovila tudi pravnukom. Čestitke in spoštovanje novinarjem, ki jim uspe razkrivati takšne nepravičnosti, kot jih razgaljajo Panamski dokumenti. Žal se bojim, da se bo ponovno tresla gora in rodila miš, podmornice z ‘lahkobišelzasocialoampaknejevskim’ denarjem pa bodo še naprej nedolžno plule proti Deviškim otokom in podobnim lokacijam.

»Žal mi je, da nekdo smisel življenja vidi v kopičenju premoženja, katerega kup je že zdavnaj presegel vrednost, ki bo razkošno življenje zagotovila tudi pravnukom.«

Be the first to comment on "Oaze pohlepa"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*