Londonska “Velika težava”

Foto: Sanja Gornjec

Brezdomni časopis v Veliki Britaniji

Nika Senica

Na nabito polni ulici ob izhodu podzemne železniške postaje St. James’s Park se tre tujih turistov, namenjenih v bližnjo Buckinghamsko palačo. Vetrovno je in mrzlo. Mlad moški v prepoznavnem rdečem brezrokavniku prijazno pozdravlja mimoidoče. »Bi kupili novo The Big Issue?« mi pravi, ko ujame moj pogled. Ime mu je Marius in prihaja iz Romunije, mi pove, ko ga povprašam po naglasu, četudi je njegova angleščina odlična. V rokah drži prozorno mapo, v kateri hrani izvod cestnega časopisa, ki je sicer videti bolj kot revija. Iz nahrbtnika vzame izvod zame, izročim mu dva funta in pol ter ga vprašam, koliko izvodov na dan proda. »Ne veliko, odvisno od dneva, v tem vremenu dva do tri na dan,« pravi.

Marius je eden izmed petstotih londonskih prodajalcev cestnega časopisa, ki se prodaja tudi po drugih britanskih mestih. Tiskar John Bird in podjetnik Gordon Roddick sta v zgodnjih devetdesetih prejšnjega stoletja gledala brezdomne ljudi po Londonu, uvidela, da so povsem nerazumljen del družbe, in leta 1991 ustanovila časopis. S cestnim časopisom sta jim hotela omogočiti, da se postavijo na svoje noge in zaživijo relativno normalno življenje. Od ustanovitve leta 1991 je ‘Velika težava’ postal najbolj razširjen cestni časopis na svetu; med drugim se prodaja tudi v Avstraliji. Z uspehom pa pridejo tudi kritike. Veliko prodajalcev namreč ni ‘de facto’ brezdomnih, večina se jih že drugače sooča z neurejenimi življenjskimi razmerami – med njimi so bivši alkoholiki in odvisniki ali pa marginalizirani priseljenci, ki zaradi pomanjkanja izobrazbe ne dobijo drugih služb. Leta 2012, ko je tednik doživel preobrazbo in postal bolj aktivistično ter politično usmerjen, so se pojavile kritike, da služi kot opravičljiv razlog za nudenje socialne podpore romunskim in bolgarskim priseljencem, ki prodajajo to revijo. Claudia, Romunka, ena redkih izmed 10 % ženskih prodajalk, je na spletni strani bigissue.com zapisala, da Romuni v Veliki Britaniji pogosto izpadejo kot ‘slabi ljudje’, tudi zaradi medijskega predstavljanja. Marius na to odgovori, da bodo vedno obstajali ljudje, ki bodo hoteli neko stvar obrniti v svoj prid, in da si želi, da si zaradi tega ljudje ne bi predstavljali vseh enako. Njegova največja želja je postati duhovnik.

Več kot polovici prodajalcev prodaja časopisa pomeni tudi vir za preživljanje družine. Claudia na ta način delno preživlja svoje tri otroke. Ob tem javnost ter nekateri drugi prodajalci morda dobijo napačno predstavo: »Ta projekt ni bil ljudem nikoli namenjen kot možnost redne službe,« že od nekdaj opozarja soustanovitelj revije, John Bird. Časopis je bil zamišljen kot pomoč brezdomnim, da na ta način nekaj delajo, pridobijo izkušnje in se učijo. Bird večjo težavo vidi v tem, da ljudje ne razumejo dejstva, da prodajalci ne prosjačijo, temveč prodajajo časopis. Če obiščete njihovo spletno stran, na veliko piše: »Big Issue sellers are working, not begging, so if you pay for a magazine please take one.«* Prosjačenje namreč zaradi ‘visokih dobičkov’ lahko zelo zasvoji in ‘Velika težava’ se je od tega vedno oddaljevala.

Ampak The Big Issue je konec koncev še vedno predvsem medij in se kot tak prilagaja trgu, tudi z digitalno prezenco in vsebinami, ki skušajo pritegniti pozornost bralcev. Obrazi zvezdnikov so pogost prizor na naslovnici. Za (največjo) razliko od slovenskih Kraljev ulice pa londonskega cestnega časopisa ne pišejo brezdomci oziroma prodajalci sami, temveč profesionalni novinarji. In res, ko listaš izvod ali pregleduješ njihovo spletno stran, opaziš precej več znanih kot neznanih obrazov. Mariusu se ne zdi, da je to slabo, saj se pisci v vsaki številki zavzamejo za ozaveščanje javnosti o brezdomstvu, njemu samemu pa revija nastavlja okno v svet: »Uživam ob prodajanju revije, saj mi to omogoča iskanje drugih oblik dela – rad bi zaživel drugje in naredil korak naprej. The Big Issue mi je pri tem zelo pomagala. Predvsem bolje komuniciram z ljudmi. Postal sem močnejša oseba in to je prelepa stvar.«

*Prevod:

»Prodajalci tednika Big Issue ne prosijačijo, temveč delajo. Zato vas pozivamo, da če jim plačate za revijo, jo tudi vzemite, prosim.«

Be the first to comment on "Londonska “Velika težava”"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*