Izobrazba za vsakega je osnova za prihodnost

Foto: Katarina Bulatović

Uspeh finskega izobraževalnega sistema

Katarina Bulatović

V deželi dolgih zim, prostranih gozdnatih pokrajin in številnih jezer začnejo otroci z izobraževanjem pri sedmih letih, imajo več kot dva meseca počitnic in so skoraj brez domačih nalog in testov. Kljub temu so osnovnošolci na Finskem po rezultatih mednarodnih raziskav znanja od leta 2000 med najboljšimi na svetu. Javnega šolstva v tej severni državi ne razumejo kot privilegija, pač pa kot osnovno otrokovo pravico ne glede na socialni status družine.

Nebo nad Helsinki je to jutro ponovno videti kot prazno slikarjevo platno. Belino brez sledu  sončnih žarkov nekaj deset minut vožnje s tramvajem stran od središča mesta prekinjajo strehe stanovanjskih hiš pastelnih barv in vrhovi iglavcev. Skozi njihove veje prvega aprila po več mesecih zime še vedno reže hladen zrak. Sosledje stavb na vsaki strani dvopasovnice daje videz urejenosti, promet pa poteka brez jutranje ihte, značilne za glavna mesta. Otroški vrvež pred osnovno šolo Yntenaiskoulu z dvesto petdesetimi učenci zato v času odmora še toliko bolj izstopa.

Nekatere najmlajše učence, ki lahko po mesecih nošnje škornjev spet obujejo športne copate, na igrišču pred vhodom v šolo med odmorom pri preigravanju žoge nič ne zaustavi. Štiri dekleta pri preskakovanju kolebnice poskušajo ujeti skupni ritem, starejše učenke pa z večjimi torbami hitijo mimo kupa zadnjega snega in risb z odtisi otroških rok na stenah šolskega hodnika proti ducatu svojih vrstnikov.

Med čakanjem na uro angleščine skoraj vsak izmed njih v rokah drži telefon. Rahlo se dotikajo zaslonov, preigravajo igre ali brskajo po priljubljenih skladbah. Nekateri se naslanjajo na dvojno steklo, zavarovano pred vsakodnevnimi udarci žoge, dokončujejo domačo nalogo, največja med fanti prepevata pesem v finščini, zvoku slovenščine popolnoma tujemu jeziku, vse dokler se jim ne pridruži učiteljica. »Zaradi prostorske stiske se neprestano selimo,« pove Katja Nieminen med odklepanjem razreda. Učiteljica angleščine in francoščine zadnja tri leta med drugim poučuje generacijo s 15 učenci, ki z letošnjim šolskim letom zaključuje osnovno šolo. Po devetih letih obveznega izobraževanja se lahko v zadnjem razredu vpišejo na srednjo poklicno šolo ali gimnazijo, pri čemer poleg želje štejejo zaključne ocene zadnjih treh razredov. Po zaključku imajo možnost nadaljevati šolanje z dodiplomskim in podiplomskim študijem na visoki poklicni šoli ali univerzi brez šolnine.

»Pedagogi potrebujejo najboljšo izobrazbo, da se lahko odgovorno odločajo, kako uporabiti svobodo, ki jim je dana.«

Ravno znanje finskih petnajstletnikov je leta 2000 prvič vzbudilo pozornost. Mednarodna raziskava PISA, ki od tega leta vsaka tri leta preverja sposobnost osnovnošolcev v bralnem razumevanju, matematiki in naravoslovju, je finske med 43 državami sveta uvrstila na prvo mesto v bralnem razumevanju, na tretjo v naravoslovju in četrto v matematiki, več kot deset mest pred ZDA in drugimi mnogo večjimi državami. Leta 2003 je bila prva v vseh treh kategorijah, zavidljive rezultate pa je obdržala do leta 2012, ko je kljub padcu za nekaj mest ostala med najboljšimi 65 državami sveta. Ravnateljica osnovne šole Yntenaiskoulu, Sari Sola, meni, da je eden izmed razlogov za presenetljivi rezultat pet in pol milijonske evropske države v strokovnosti učiteljev.

Poklic učitelja eden najbolj spoštovanih

Za vpis na pedagoško fakulteto potrebujejo bodoči študenti v srednji šoli visoko povprečje, saj vsako leto sprejmejo približno deset odstotkov prijavljenih. Če želijo nekoč poučevati, morajo opraviti magisterij. »Marsikdo ob tem pripomni, da takšni učitelji ne razumejo dovolj tistih manj uspešnih, saj so bili sami vedno zelo dobri. Vendar pedagogi potrebujejo najboljšo izobrazbo, da se lahko odgovorno odločajo, kako uporabiti svobodo, ki jim je dana,« pravi ravnateljica. Finski učitelji sicer sledijo splošnim usmeritvam učnega načrta, vendar ure oblikujejo samostojno, učno gradivo, ki je do srednje šole za vse otroke brezplačno, pa prav tako izberejo sami.

Pri tokratni uri angleščine Katje Nieminen devetošolci spoznavajo sistem ameriških predsedniških volitev. »Zakaj mislite, da je republikanec Donald Trump tako uspešen?« jo zanima. »Ker so Američani pač neumni,« po začetni tišini posmehljivo odgovori fant v prvi vrsti. »Mislijo, da se bo znebil migrantov v ZDA. Predvidevajo, da bo zaradi tega za njih ostalo več prostih delovnih mest,« doda drugi, ko skozi vrata vstopi fant s slušalkami okoli vratu in širokih hlač. »Iivo, zamujaš,« se učiteljica obrne proti njemu. »Se opravičujem, Katja,« zamomlja in sede v zadnjo vrsto. Začne brkljati po telefonu in se pogovarjati s sošolcem, ki noge postavi na mizo. »Zelo dobro. Zakaj mislite, da je to sporno?« nadaljuje, pogovor fantov v zadnji vrsti pa postaja glasnejši. »Oh, fuck you!« nenadoma zakliče Iivo Hyle. Katja mu v umirjenem tonu odvrne nekaj v finščini, vstane in odpre vrata. »Mislim, da mora k ravnateljici,« razloži nekdo v razredu.

Za najmlajše je medtem čas za kosilo, ki je na Finskem brezplačno zagotovljeno vsem do konca srednje šole. Ribje palčke, krompir v oblicah in rženi kruh z maslom s skupino otrok pri isti mizi obeduje tudi njihov učitelj Nipa Nieminen, ki poučuje več kot 30 let. »Bil sem problematičen otrok, vendar sem šolo zaradi prijateljev rad obiskoval,« se spominja. Kot pravi, ne poučuje, pač pa vzgaja posameznike za svet matematike, angleščine in maternega jezika. »Vedo, da sem na njihovi strani. Nisem sovražnik, nekdo, ki mu morajo dokazati, da so dobri. Njim mora biti pomembno, kakšne ocene dobijo, ne meni,« pove Nipa.

Prvih šest let so učenci sicer skoraj brez testov in obilice domačih nalog. »Dobro jih poznam, oni pa mene. Skoraj vsak dan živim z njimi in vidim, kako funkcionirajo. Če opazim, da ne napredujejo, jim pomagam. Znanje ni tekočina, ki jo vlivam v njihovo glavo, temveč ga zgradimo skupaj in postopoma,« pravi Nipa Nieminen in nadaljuje sproščeni pogovor z otroki, ki ga tako kot druge učitelje kličejo po lastnem imenu.

»Najpomembneje je, da se naučijo razmišljati in snov razumeti. Kako uskladiti knjige, učitelja, računalnik in svet zunaj,« pravi ravnateljica Sari Sola o metodah učenja. Meni, da je razlog za dobre rezultate tudi načrtno izravnavanje razlik socialnega statusa otroka, kot so izobrazba, poklic in prejemki njegovih staršev. »Dobro osnovno znanje nudimo vsem otrokom. Finska je majhna država in ne smemo si privoščiti, da bi koga pustili za seboj. Če želimo ohraniti življenjski standard, moramo imeti vsi možnost izobrazbe.« Priznava, da so zaradi tega manj aktivni pri razvijanju veščin najbolj izstopajočih učencev, ki se lahko začnejo dolgočasiti. Kljub temu dober učitelj po njenem hitro opazi, kdo še posebej izstopa, nato pa mu program prilagodi. »Najboljši ne potrebujejo več dela, ampak drugačno delo, delo z več izzivi,« je prepričana.

»Razlog za dobre rezultate je med drugim načrtno izravnavanje razlik socialnega statusa otroka, kot so izobrazba, poklic in prejemki njegovih staršev.«

Znanje kot orožje

»Težave s koncentracijo, kričanje med uro in zamujanje,« natipka Katja v prazen prostor pod imenom učenca v računalniškem programu po uri angleščine. Kmalu razloži, da tako učitelji zadnjih deset let lažje vsakodnevno komunicirajo s starši vseh razredov, ki jih poučujejo. Polje, obarvano z rumeno, pomeni, da so bili učenci med uro aktivni, siva pa nakazuje prisotnost. Če se težave z vedenjem vrstijo, starše povabijo na razgovor. »Hm. Videti je, da je sin pozabil nalogo. Star je sedem let. Na začetku je bil zmeden, zdaj pa je dobro. Rad hodi v šolo, razume jo kot zabavo,« razloži, ko opazi, da je tudi sama prejela sporočilo. Kmalu nato se opraviči za vedenje učenca pri prejšnji uri: »To je bilo izredno nevljudno. Zdaj sta oba fanta pri ravnateljici in v prihodnje ne bosta sedela skupaj.« Zavzdihne in pove, da v razredu poskuša ustvariti atmosfero, kjer je pogovor vedno dobrodošel. Med razlago česa zahtevnejšega pa je pomembno, da ostanejo osredotočeni, kar je zaradi prisotnosti telefonov za vsakega pedagoga še poseben izziv: »Včasih smo imeli v razredih košaro in smo jih pobrali, dokler niso fantje vzeli naprave ene od deklet. Grozljivo je. Postajamo obsedeni z zasloni.«

Katja si je od nekdaj želela postati učiteljica, prav tako je imela rada jezike, vendar je prevajalstvo ni zanimalo. Po sedemnajstih letih poučevanja si danes želi poučevati v manjših skupinah zaradi lažjega spremljanja napredka učencev in večje možnosti pogovora. Angleščina je zaradi dostopnosti sicer precej priljubljen predmet, ne vidijo pa smisla v učenju na pamet, kljub temu da je pri jezikih to včasih potrebno. Po njenem vedo, da bodo odgovor tako ali tako našli na spletu. Strinja se, da nudi izobraževalni sistem na Finskem, brez šolnin in skoraj brez drugih prispevkov na vsaki stopnji, možnost vsem otrokom, da se razvijejo v unikatno osebnost. Dobre učence je vedno najlažje in v zadovoljstvo učiti, največ pozornosti zahtevajo problematični, ob čemer doda: »Vendar pa, če te zanima razvoj dela z otroki, kolegi in starši, ni težko. Vlaganja v izobrazbo v prihodnje ne smemo začeti podcenjevati, saj oblikuje sedanjost ljudi in bo del naše prihodnosti.«

Nekaj čez dvanajsto uro popoldne je in devetošolci se po kosilu vrnejo k zadnji šolski uri. Za fanta s slušalkami okoli vratu in širokih hlač se zdi, da je izgubil odtenek jutranje živahnosti. Ponovno sede v zadnjo klop, začne brskati po telefonu, a dvigne pogled, ko v razred vstopi učitelj. Z vrstniki začenja uro zgodovine.

Najpomembneje je, da se otroci naučijo razmišljati in snov razumeti. Kako uskladiti knjige, učitelja, računalnik in svet zunaj.

 

Be the first to comment on "Izobrazba za vsakega je osnova za prihodnost"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*