Ob pol šestih zjutraj je v maski že »rokenkrol«

Osebni arhiv

Vida Levičar, vodja Oddelka oblikovanja maske na RTV

Valentina Novak

Vida Levičar v svoji pisarni kot vodja maske skrbi za administrativne zadolžitve. Kljub temu je njen okoliš vse prej kot tipično administrativno uraden. Na pritajeni glasnosti je ves čas prižgan radio z najnovejšimi hiti. Po stenah so razstavljene fotografije najrazličnejših frizur, obraznih mask in naličenih obrazov, na obrobnih mizah pa so lično razstavljene lutke glav z lasuljami. Vrata pisarne so vseskozi odprta. Tako mimo hodijo mnogi zaposleni na RTV, ki pri vratih z Vido na hitro izmenjajo nekaj besed, včasih pa le pozdravijo in odhitijo naprej. Pisarno si deli še z dvema sodelavkama, ki se med najinim intervjujem med seboj prijateljsko pomenkujeta. Občutiti je sproščen, a hkrati dinamičen tempo.

Čeprav Vidine zadolžitve, odkar je vodja maske, uradno zajemajo sestavljanje in usklajevanje urnikov zaposlenih, obračunavanje, načrtovanje naročila materiala in podobno, se od svoje mize v pritlični maski ne more in ne namerava ločiti. Še vedno gre rada ličit, saj meni, da lahko le tako ostane v stiku z naravo dela, s kozmetičnimi materiali in z ljudmi: »Ne smeš se zabubiti v administracijo, to je pogosto napaka takšnih kadrov. Z napredovanjem izgubijo realen stik z dinamiko dela.«

V pritlični maski je v dveh prostorih razdeljenih šest mizic za maskerje. Te so med seboj delno ločene s pregrado, da imajo gostje med ličenjem občutek intime oziroma več zasebnosti. Ena izmed maskerskih miz je tudi Vidina, ki se sicer od ostalih ne loči drastično. Na vseh so razpršene široke palete ličil, senčil, pudrov, čopičev, pripomočkov za friziranje, glavnikov, krtač, ogledal in podobnega. Na enem izmed stolov starejši gospe še zadnje popravke dela mlajši masker. »Želite tako tudi na drugi strani?« jo vpraša, ko ji na desni strani s krtačo popravlja frizuro. »Ne ne, takole bo čisto v redu,« mu odgovori gospa. Vida ob tem z nasmehom na obrazu opazuje njegovo delo in zraven kramlja s kolegico. Vsak masker ima svoj material, za katerega skrbi in je zanj odgovoren. Nekaj materiala je visoko profesionalnega iz tujine, nekaj pa potrošnega materiala, kupljenega pri nas. Razmerje poskušajo uravnotežiti. Šest maskerskih mizic se mi zdi majhno število za tako veliko televizijo, čemur pritrdi tudi Vida: »Trenutno smo v pritlični maski, vse ostale pa so še razkropljene po celi hiši.«

Maska na televiziji prodaja videz

Osebni arhiv

Maskerjev na RTV je osemnajst. Vida delo opisuje kot izjemno dinamično. Pokrivajo vsa snemanja televizije, tako terenska kot studijska, pa tudi filme, spote in ostalo. »Neprestano se pojavljajo novi obrazi in nove oddaje. Skozi naše roke gredo vsi, ki nastopajo; moški, ženske in tudi otroci,« razlaga. Dodaja, da se ljudje premalo zavedajo, kako pomembno vlogo ima za televizijo masker. »Televizijski medij poleg informacij prodaja tudi videz,« pravi. Masker s svojim delom prispeva ravno k temu. Dobra luč, scenografija, kostum in maska so za gledalca takoj bolj privlačni, tudi če vsebina ni.

Na nacionalki dela že dvajset let in dolgoletne izkušnje so ji pokazale osnovne zakonitosti glede potreb maske – koliko ljudi mora pokrivati masko za Dnevnik, koliko za parlamentarni kanal … »Vseeno pride dan, ko komaj pokrivamo kapacitete potreb po ličenju, pride pa tudi dan, ko nas je povsem dovolj, skoraj preveč,« dodaja. Bolj divji so po navadi ponedeljki, ob koncu tedna pa je obseg dela manjši. Zgodnji začetki pa so tisti, ki so enaki vse dni. Ob devetih zjutraj se za marsikoga delovni dan šele konkretno začne, a ne za maskerje. »Jutranji program se je začel ob sedmih zjutraj, kar pomeni, da se je maska začela delati uro in pol prej. Ob pol šestih se torej pri nas že začne »rokenrol«,« pravi Vida.

Televizijski medij poleg informacij prodaja tudi videz.

Največ popravkov pri »ljudeh s ceste«

Z ljudmi, ki jih pogosteje liči, rada splete prijateljske stike. Pravi, da se v maski ljudje sprostijo pred nastopom na televiziji – gre za zadnje trenutke pred kamero, kjer se uravnoteži morebitna odvečna energija nastopajočih. Nekaterim odgovarja tišina, spet drugi se želijo pogovarjati. Za mnoge so maskerji blažilci živčnosti, sploh za tiste, ki so na televiziji prvič. »Človeka moraš znati motivirati, ga sprostiti, pripraviti na nastop, ne smeš ga še dodatno narediti nervoznega. Rada rečem, da mora biti v tebi tudi malo psihologa,« še doda in se nasmeje.

Priznava, da je sicer živčnost občutila tudi sama na začetku svoje kariere, predvsem pri znanih osebnostih, novinarjih in voditeljih. S časom je pri svojem delu postala bolj suverena in samozavestna. Odnos do dela opazijo tudi ljudje, ki jih liči: »Na začetku so ljudje, ki so bili pri meni na stolu, začutili, ko sem bila negotova in morda nisem vedela, kako bi kaj naredila. To lahko tudi izkoristijo. Make-up, ki ga narediš, moraš znati argumentirati.« Poudarja pa, da svojega mnenja nikomur ne vsiljujejo, sploh ne »navadnim gostom s ceste«. Te poskušajo naličiti čim bolj naravno, da se pred kamero v svoji maski dobro počutijo. Nekateri gosti so sicer ličenje tudi že zavrnili. Koža je lahko zato pred kamero tudi rdeča, žareča ali pa se zelo sveti, vendar Vida pravi, da je to treba vzeti v zakup, saj so strankine želje na prvem mestu. Gosti, ki niso vajeni televizijskega nastopanja, so tudi tisti, pri katerih so popravki največkrat potrebni: »Pri njih se pokaže trema, bolj se potijo. Masker mora biti ves čas odgovoren do svojega dela; od trenutka, ko masko izdela, do trenutka, ko je oddaja posneta. Zato smo na vsakem snemanju dežurni.«

Nanosi pudra danes lažji in tanjši

Maskerji se od vizažistov ločijo po tem, da znajo poleg ličenja narediti drastično spremembo na obrazu – od pomladitve, postaranja, pa vse do ran, lasulj, brade in brkov. Zato je potreben širok nabor znanja. Vida je končala frizersko šolo, začela pripravništvo na RTV, nato pa se vpisala na kozmetično smer na zdravstveni šoli. »To se mi je zdela super povezava, saj znaš s tem nanašati stvari na kožo in obraz, hkrati pa veš še kaj o negi, sestavinah in kozmetiki,« pojasnjuje svojo odločitev. Za vodenje oddelka je nato potrebovala še višjo stopnjo in tako pred dvema letoma diplomirala iz ekonomije. Znanje s frizerske šole ji pride še kako prav; maskerji sicer ne strižejo in barvajo las, morajo pa znati narediti fen frizuro, spenjanje las in podobno. Maska pa je tista, ki naredi estetsko sprejemljivejši obraz za kamero in z njeno pomočjo je človek primeren za studijsko snemanje. Danes namreč vse kamere uporabljajo visokoločljivostno tehniko, ki lahko v kombinaciji z izredno močnimi studijskimi lučmi povzroči, da se na obrazu razširijo žilice, povečajo pore, pojavi masten videz kože in pot.

Vpliv razvoja tehnologije na ličenje

Nanosi pudra so bili na začetku zelo »težki«, tako vizualno kot tudi za kožo. Gosti, ki so bili v oddajah, niso želeli s tako naličenim obrazom več nazaj »na cesto«, saj jim je bilo nerodno. Pred približno šestimi leti pa so na RTV začeli s prehodom na občutljivejše filtre pri kamerah, zaradi česar je morala napredovati tudi tehnika ličenja. Lotili so se nove tehnike, imenovane »airbrush«, pri kateri nastopajočemu puder po obrazu razpršijo s posebno napravo. S tem so nanosi zelo tanki, odpravijo se samo nepravilnosti na koži in ni več potrebe po debelih nanosih pudra. Maske so s tem neopazne in diskretne, saj bi bili debeli nanosi na visokoločljivostnih kamerah zelo opazni. »Maska nastopajočih v naših oddajah ima v glavnem funkcijo, da zapre pore na obrazu in matira kožo. Z današnjo masko se televizijski človek brez problema pomeša v množico, ženske prav rade gredo z njo še po opravkih in se pokažejo. Moški pa še vseeno raje puder pri nas odstranijo, preden gredo spet ven,« se ob razlaganju sprememb nasmeji Vida.

Rane, opekline in brazgotine so užitek

Smeha pa ne zmanjka tudi ob pripovedovanju ene izmed anekdot, ki se sicer ni zgodila njej, vendar se je rada večkrat spomni. Novinarko v maski je sodelavec najprej naličil, potem pa se lotil frizure, natančneje likanja las. Pri tem je lase likal po plasteh, vsak pramen posebej, nato na lase nanesel še različne spreje za večjo obstojnost. Novinarka je bila navdušena in odšla iz maske. »Ob njenem odhodu pa se masker zave, da likalnika za lase sploh ni imel prižganega in jo je likal s hladnim! Torej je sploh ni polikal! Verjetno je bila novinarka tako fascinirana, da je dobila moškega maskerja, da sploh ni ničesar opazila,« v smehu nadaljuje zgodbo Vida in dodaja, da likanje las pri ženskah doda tisto »piko na i« pri urejenem videzu.

Osebni arhiv

Maska je sicer zadnja postaja pred snemanjem. Pri ličenju znanih medijskih oseb ali voditeljev že glede na njihovo osebnost izbirajo make-up, sicer pa glede na vizualno podobo, frizuro in žanr oddaje. Od tega, za kakšno oddajo gre, je odvisno, ali si bodo maskerji lahko privoščili kaj več. »Kjer gre za šov, so lahko ličila bolj spektakularna, trepalnice so lahko daljše, na obrazu so lahko bleščice … Pri informativni oddaji pa gre zgolj za ureditev nastopajočih žensk in moških za verodostojno podajanje informacij. Ko si lahko v maskiranju privoščim več, gre za užitek,« pravi Vida.

S tem pa nima v mislih samo vpadljivejših ličil. Za lažjo ilustracijo pokaže nekaj preteklih kreacij iz svojega portfolia. Stran za stranjo se skrivajo realistične rdeče ožganine, prerezan vrat, krvave brazgotine na obrazu, opekline … Vsakdanjemu očesu kar malo neprijetni prizori. Kako pa nanje gleda Vida? »V tem res uživam! To so izzivi, to je to, v čem vidim smisel tega poklica. Da ne gre samo za nekakšno matiranje kože, ampak da imaš kot masker proste roke, se lahko še bolj izraziš in s tako masko res doprineseš h končnemu izdelku.« Med najzahtevnejše maske pa uvršča izdelavo pleše, ki jo morajo najprej sami izdelati, nato »namontirati« na glavo ter urediti prehode med plešo in glavo.

Potreb po zahtevnih maskah je danes predvsem zaradi gospodarske situacije manj, saj je televizijski program okleščen. Pred petnajstimi leti je bila narava oddaj, ki so jih snemali, drugačna, saj so zahtevale več kreativnih in zahtevnih mask. Trenutno so oddaje z maskerskega vidika enostavnejše, ni več toliko priložnosti, da bi maskerji s svojimi odlitki in aplikacijami pripomogli h kompleksni maski. Vseeno je Vida optimistična: »Pogrešam zares specialne zadeve, kot je izdelovanje lasulj in posebnih mask, ampak mislim, da bo še čas za to.«

Maska je kot zadnja postaja pred snemanjem tudi odlagališče treme.

Be the first to comment on "Ob pol šestih zjutraj je v maski že »rokenkrol«"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*