Novim zgodbam naproti

Foto: Sanja Gornjec

Ilustracija: Nuša Jurjevič

Katarina Bulatović

Pred vhodom nekega diskonta na obrobju Ljubljane je pred začetkom letošnjega poletja postopala ženska srednjih let. V poznem popoldnevu je v eni roki držala izvod največjega slovenskega časnika, v drugi pa številko tistega najbolj branega. S čepico na glavi in polno torbo čez pas, iz katere so moleli preostali izvodi, se je ozirala po novih obiskovalcih trgovine. »Dober dan, gospod! Ob današnjem nakupu Dela ali Slovenskih novic dobite brezplačen dežnik ali kapo! Vas zanima?« je poskusila pri enem izmed obiskovalcev trgovine in pomignila bližje vhodu, na katerega so bili naslonjeni promocijski dežniki in pokrivala z imenoma časopisnih hiš. Nagovorjeni kupec je pred sabo potiskal voziček, ji naklonil pogled, a ga hitro spet spustil. »Hvala,« je zamomljal, se ji kislo nasmehnil in odhitel naprej, dokler se mu oči niso ustavile na dobro založenih policah.

Njegov smehljaj je sprva spominjal na tiste, ki si jih nadenejo nekateri mimoidoči na ljubljanski Čopovi, ko jih med hitenjem ulovijo anketarji in brezdomci. Izgovorijo se, da nimajo časa ali drobiža, pospešijo in morda začutijo zbodljaj slabe vesti. Za gospodovim neiskrenim dvigom ustnic pa se je skrivalo nekaj drugega. Kakor že več ducatov obiskovalcev trgovine v tistem popoldnevu je s hitrim korakom stopil naprej, ker se mu je zdelo, da časopisa ne potrebuje.

Obroben in na prvi pogled zlahka pozabljiv pripetljaj spominja na razmišljanje marsikoga, ki informacijo danes raje kot v časopisu poišče na družabnih omrežjih in sploh ne pomisli, da bi del svojih prihodkov namenil naročnini na katerega izmed tujih ali slovenskih časopisov. Prav ima. Podpore z listanjem, kliki, ogledi in poslušanjem si novinar brez širokega znanja, natančnosti, predanosti in resnicoljubnosti pač ne zasluži.

Da bi študenti novinarstva tem lastnostim nekoč stali čim bližje, z učenjem tudi izven predavalnic ne bi smeli odlašati predolgo – preden uredniki prav vsako našo vest razmrcvarijo, preden se na nas vsuje plaz vsakodnevnih informacij brez konteksta in vstopimo v svet negotovih delovnih razmerij, kjer bo naše naslednje korake narekovalo tudi število klikov. Delajmo raje napake zdaj, ko imamo zaradi neizkušenosti za pomanjkljivo znanje včasih še alibi.

Štiri številke Klina iz preteklega študijskega leta z zadržkom ponovno berem, saj se bojim, da bom našla še kaj, kar bi bilo bolje narediti drugače. A potihoma sem vesela prav vsakega premalo informativnega naslova, zatipka, manj spretno umeščenega prispevka ali druge prenagljene odločitve uredništva. Prav pomanjkljivosti pomenijo delo in so del procesa. V našem primeru kažejo tudi na premislek o tem, kakšno novinarstvo si želimo in kaj smo nekateri posamezniki  nove generacije sami pripravljeni narediti, da nekoč postanemo mnogo boljši.

Zaradi ustvarjanja Klina danes nekateri bolje razumemo, da je novinarstvo med drugim boj z različnimi odtenki značajev, odločnost, vztrajnost, moralo pa bi biti predvsem znanje. Novinarji ga potrebujejo za tvorjenje poglobljenih, celovitih zgodb, kar je še posebej očitno pri tistih redkih, kjer ne gre zgolj za golo nizanje informacij, ampak za spreten izbor besed, pri katerih bralec zadrži dih, se nasmehne, postane morda jezen, a še vedno vestno sledi besednim linijam, ki so rezultat pogovorov z več ljudmi. Takšni pisci lahko zase brez slabe vesti rečejo, da so celoviti novinarji, torej odlični opazovalci, poslušalci, suvereni in odločni do te mere, da jim ljudje zaupajo, a vseeno prizemljeni in tako odprti, da razumejo, kako kljub izkušnjam ne vedo vsega. Če si želimo, da bo takšnih novinarjev več ali nekoč še kakšen, moramo pri novinarskem delu najprej začeti razmišljati o vsebini. Ne glede na to, ali bo časopisu zagodel tisk ali oblika ne bo dovolj učinkovita, bo vsebina ostala. Verjamem, da je zato le ena možnost. Kot zmeraj. Da gre Klin z vedno novimi uredništvi najboljše kot lahko – naprej. Ni namreč funkcija novinarjev, da bi se pustili kar odgnati.

Verjamem, da je le ena možnost. Kot zmeraj. Da gre Klin z vedno novimi uredništvi najboljše kot lahko – naprej.

Be the first to comment on "Novim zgodbam naproti"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*