Nahrbtnik, šotor, najboljši prijatelji in glasba

Poletni festivali prinašajo študentom organizatorjem tudi izkušnje

Tina Šoln

Po mesecih, preživetih za štirimi stenami, za gorami zapiskov, skript in znanstvenih člankov, pa tu in tam na kakšnem žuru, je v juliju tudi za tiste, ki s(m)o si izpite pustili za zadnje roke, napočil čas za težko pričakovane počitnice. Nekateri so oddrveli na morje, drugi odpotovali v  evropske in svetovne prestolnice, tretji so zaradi počitniškega dela ostali v Ljubljani. Končno – lasje, posvetljeni od sonca, zagorela in slana koža, mrzlo pivo … Vse to zaznamuje najbolj brezskrben čas v letu, ko izpite, seminarske in projektne naloge postavimo na stranski tir. Ne smemo pa pozabiti na še eno poletno stalnico – glasbene festivale. Nahrbtnik iz srednje šole, šotor, ki so ga uporabljali že naši starši, sposojena in nikoli vrnjena spalna vreča, najboljši prijatelji in vstopnica, za katero si odštel zadnje cente marčevske štipendije.

Od Punk Rock Holidayja do Szigeta

Vsako poletje je na voljo pestra ponudba festivalskega dogajanja na vseh koncih Slovenije in v tujini. Med najuspešnejše slovenske festivale spadajo tisti, ki so svoj dom našli ob idiličnih rekah, kot sta Tolminka in Soča: Punk Rock Holiday, Overjam Reggae Festival in Metaldays – festivali, priljubljeni tudi med tujci. Med bolj razpoznavnimi festivali, ki so locirani v severozahodnem delu države, je še festival Gora Rocka, na katerem so konec šolskega leta ljubiteljem rock glasbe zaigrali Parni valjak, Šank rock, Zaklonišče prepeva in druga velika imena. Konec junija je Festival Lent prebudil štajersko prestolnico. Kljub proračunskim rezom se je letos na 41 prizoriščih predstavilo več kot štiri tisoč kulturnikov – gledališčnikov, filmarjev, športnikov in seveda glasbenikov. Pisana množica nastopajočih je letos prišla iz 29 držav. Poleg različnih delavnic in izobraževalnih projektov največji poudarek organizatorji še vedno dajejo koncertom – pravijo, da ti vedno pritegnejo največ ljudi.

V sredini julija so v Laškem priredili že 51. festival Piva in cvetja, o katerem organizatorji letos govorijo samo v presežkih. V Laško jim je uspelo pripeljati skupino Europe in avstralsko pevko Natalie Imbruglio, ki se po premoru spet vrača na glasbeno sceno. Festival s petimi glasbenimi odri in petdesetimi nastopi domačih in tujih glasbenikov je v treh dneh privabil več kot 135.000 obiskovalcev.

Konec julija se je festivalsko dogajanje premaknilo ob Kolpo – v Vinico v Beli krajini. A samooklicano najbolj seksi poletni festival Schengenfest je že pred začetkom dvignil veliko prahu, saj je nastop odpovedal sam Vlado Kreslin. Kot razlog je Kreslin navedel, da so mu honorar za lanski koncert na istem festivalu izplačali šele dva dni pred predvidenim nastopom letos. Vendar tudi negativna publiciteta, ki jo je z javnim pismom, objavljenim na omrežju Facebook, na festival vrgel Kreslin, ni ustavila organizatorjev pri izpeljavi zamišljenega. Schengenfest je letos gostil Magnifica, Siddharto, Elemental, Elvis Jackson, S.A.R.S. in seveda – Rudimental.

Slovenci pa radi zahajamo tudi na festivale čez mejo, najrajši kar na zagrebški INmusic, veliko se jih odpravi tudi na Exit v Novi Sad. Letos je precej mladih oddih na morju zamenjalo za obisk enotedenskega festivala Sziget, ki piše zgodovino že od leta 1993, da bi le videli in slišali Robbieja Williamsa, Kings of Leon, Florence and The Machine, Palomo Faith in druga znana imena. Na Madžarsko se je s svojimi prijatelji odpravila tudi študentka Maruša, ki je spomladi izvedela za festival in takoj vedela, da želi biti letos del. Pravi, da je bil obisk Szigeta najboljša odločitev tega poletja, saj se ji je cel teden zdelo, da živi v pravljici. Navdušena je bila nad koncerti, predstavami, ljudmi, ki jih je tam spoznala – nad vso urejenostjo in stilom festivala. »Komaj čakam, da se drugo leto spet podam na Madžarsko,« pravi.

Poletno dogajanje za študente

Poleti se dogajanje v treh večjih slovenskih univerzitetnih mestih prestavi tudi v domače kraje študentov, kjer za pestro izbiro počitniških aktivnosti poskrbijo lokalne študentske organizacije. Najbolj znan dvodnevni študentski festival organizirajo študenti iz Kluba študentov občine Trebnje. Govora je o festivalu ŠVIC – Študentskem vikendu inteligence in cvička, ki je letos doživel že trinajsto epizodo ob preigravanju znanih bendov – Prljavo kazalište, Mi2, Big Foot Mama in Elvis Jackson.

Zadnji julijski vikend so lahko študenti preživeli v osrčju Savinjske doline – na Ljubnem ob Savinji je tudi letos Klub zgornjesavinjskih študentov pripravil tradicionalni Flosfest, kjer so letos zabavali Alya, Jelena Rozga, Big Foot Mama in S.A.R.S.

Zadnji študentski festival to poletje so priredili na Koroškem, kjer je Klub koroških študentov letos četrtič organiziral KKŠ Summer FEST, tokrat prvič v Radljah ob Dravi. Dvodnevno pestro dogajanje so okronali glasbeni nastopi slovenskih skupin Muff in Tabu, glavna zvezda prvega večera je bil Magnifico, drugega pa Tony Cetinski. Kot so sporočili iz Kluba koroških študentov, je festival presegel vsa pričakovanja: »Prvi večer nam je celo zmanjkalo enodnevnih zapestnic, zato smo morali v Ravne po nov paket. V dveh dneh se je na prizorišču nabralo več kot deset tisoč obiskovalcev, zato se že veselimo naslednjega leta, ko bo naš Summer FEST praznoval peti rojstni dan,« je povedal Marcel Šumnik, predsednik študentskega kluba.

Dober odziv na festivale v lokalnem okolju

»Festivali imajo velik vpliv na lokalno skupnost, v katero so umeščeni, saj nudijo delo mladim aktivnim članom študentskih organizacij, prav tako pa jim je na voljo počitniško delo,« dodaja Šumnik. Z marketinško prepoznavnostjo festivala pa raste tudi prepoznavnost kraja dogodka, zato pri izvedbi pomagajo tudi občine – z brezplačnim najemom prireditvenega prostora ali sofinanciranjem javnih prevozov na prizorišče. Če občina pomaga pri izpeljavi projektov, ki jih organizira študentski klub, lahko klub pripravi več kvalitetnega dogajanja za mlade, ki ga v večjem delu Slovenije primanjkuje. Študentski klubi pa so namenjeni izobraževanju in razvijanju študentov ter pridobivanju kompetenc, ki jim bodo kasneje, ko se bodo želeli zaposliti, lahko prinesle prednost.

Več kot le dva večera glasbenih nastopov

Za vsakim festivalom je veliko več kot zgolj to, kar lahko vidimo obiskovalci. Da lahko festival kar najbolje uspe, je potrebnega veliko odrekanja, prilagajanja, dogovarjanja in poslanih sporočil s strani organizatorjev. »Ampak na koncu je vredno,« pravi Klara Moškon, vodja odnosov z javnostjo letošnjega ŠVIC-a. »Ko stojiš na odru in vidiš množico ljudi, ki se zabava, pozabiš na vse neprespane noči.« Njeno sodelovanje pri organizaciji festivala se je začelo drugače kot pri večini študentov, saj prihaja iz okolice Krškega in festivala ni organiziral njen matični študentski klub: »Ker sem si od nekdaj želela sodelovati pri večjem glasbenem festivalu, sem se prijavila na razpis, kjer so iskali piarovko. Naučiš se časovnega organiziranja – ko moraš v istem dnevu uskladiti obveznosti na faksu, tri sestanke, včasih tudi hitro krizno komuniciranje in si hkrati vzeti čas za vsaj en obrok, da ne pregoriš.« Kot pravi, pri takšnih projektih spoznavaš ljudi. »Navsezadnje se tudi do zgodnjih jutranjih ur v zaodrju družiš z nastopajočimi.«

Drugačno zgodbo, povezano s ŠVIC-em, pa piše petindvajsetletni Matej Novak iz Trebnjega, ki je pri največjem festivalu na Dolenjskem letos sodeloval že peto leto zapored. Prvi dve leti je sodeloval kot fotograf, zadnja tri leta pa je vodja tehnike. Področje tehnike je največje področje delovanja, ki se prepleta z vsemi ostalimi – če bi pozabili rezervirati oder, bi prireditev kljub perfektno pripravljenemu večernemu programu odpadla. Tudi če se na dan prireditve spomnijo, da se je na nekaj pozabilo, bo breme skoraj zagotovo prevzela tehnična ekipa. In kaj so pravzaprav zadolžitve tehnikov? Novak pojasnjuje: »Tehnika je vse, kar je vidno na festivalu; od odra, luči, ograj, varovanja, pa vse do dovoljenja, brez česar ni festivala.« Široko pokrivanje s seboj prinaša veliko dela pred, med in po festivalu. Ko pozimi začnejo pripravljati festival, se kljub temu, da je do ŠVIC-a še več kot pol leta, za ekipo začne delovno pripravljalno obdobje tedenskih sestankov, pogajanj s podjetji, da bi za čim bolj razumno ceno dobili čim več. A vse skupaj s seboj prinese tudi veliko izkušenj, ki pridejo v življenju še kako prav. Matej je letos nabrane izkušnje unovčil pri organiziranju Škisove tržnice. Dodaja, da poleg izkušenj s timskim delom pridejo tudi nova poznanstva: »Naporno delo tako spremlja tudi veliko zabave in dogodivščin, ki se jih bomo s prijatelji spominjali še čez leta, ko bodo festival organizirali naši otroci.«

Čeprav so se poletni festivali za letos končali, se festivalske zgodbe pišejo veliko dlje kot le tistih nekaj dni na prizorišču. Pozimi, ko se grejemo ob skodelici vročega čaja, se nostalgično spominjamo brezskrbnih dni, ko smo se z družbo drli znani napev: »Pojdi z menoj v toplice«. Večina organizatorjev že razmišlja o tem, kako bodo drugo leto pripravili še boljši program in večji festival, mi pa si lahko zadamo, da se naslednje leto udeležimo vsaj enega.

 

Be the first to comment on "Nahrbtnik, šotor, najboljši prijatelji in glasba"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*