Tisk, kdo bo tebe ljubil?

Foto: Martina Murko Gajšek

V Delovem tiskarskem središču

Martina Murko Gajšek

Ob drevoredu je za usločeno sivo mrežasto ograjo velik siv napis v značilni pisavi največjega slovenskega časnika – DELO. Za steno z napisom je tiskarsko središče, kjer na papir vsak dan zapečatijo besede številnih slovenskih novinarjev. 

Vendar te besede (pre)pogosto neprebrane zbledijo. Z dostopnostjo spletnih medijev, hitrostjo podajanja informacij radia in televizije v skoraj vsaki dnevni sobi se število bralcev časopisa zmanjšuje. Problem je tudi v denarju. »Naklade po letu 2008, kar sovpada z nastopom krize, padajo s stopnjo 3–10 % letno,« pravi Bogdan Romih, direktor Delovega tiskarskega središča. Veliko ljudi se je rednemu branju časopisov odpovedalo. Časopisi ne predstavljajo več samo širšega konteksta novic in poglobljene vsebine, ampak neke vrste luksuzno dobrino. »Od nekdaj sva bila naročena na časopis. Ampak 30 evrov na mesec ni malo denarja, še posebej, ker je vse tako drago,« sem nekoč preslišala pogovor dveh upokojenk v trgovini z živili. Kljub temu je ta starostna skupina med tistimi, ki največ bere časopise. »Mlajša generacija, ki raste z novimi mediji, je bolj naklonjena tem medijem, starejša, ki se je rodila s časopisi, pa je bolj lojalna tisku,« pravi Romih.

Časopise v primerjavi z drugimi mediji upočasnjuje postopek tiska. »Ta problem založniki rešujejo tako, da poleg tiskanih medijev izdajajo tudi digitalne platforme,« meni Romih, vendar poudarja, da sta tiskana in spletna platforma različni, tako po hitrosti podajanja informacij kot po vsebini sami, se pa dopolnjujeta. Zato meni, da se bo tisk ohranil. »Naklade bodo manjše, vendar bodo časopisi ostali. Njihova vsebina se spreminja iz podajanja novic v poglobljeno komentiranje dogodkov. Tisk bo zato v kombinaciji z digitalnimi mediji lahko prisoten še nekaj časa,« je optimističen.

Foto: Martina Murko Gajšek

Denar, trend branja pisanih medijev in bralne navade mlajših generacij so glavni razlogi za upadanje tiska. Vendar tisk pomeni trajnost, ki se v množici podatkov na spletu hitro razblini, radio in televizija pa je ne moreta ponuditi. »Prednosti tiska sta verodostojnost – informacija, ki je prebrana v časopisu, ima večjo težo, trajnost, reprezentativnost – in lojalna publika, ki je navajena brati časopis,« razmišlja Romih. Kljub temu pa se predvsem mlajši bralci bolj nagibajo k digitalnim platformam.

Upad tiska ni le slovenska značilnost. Romih pravi, da je v večini razvitih držav upad celo večji: »Padanje tiskanih naklad in prehod na digitalne medije sta na Zahodu še večja kot pri nas. Imamo pa nerazvit predel sveta in Vzhodno Evropo, kjer je ta prehod nekoliko počasnejši.« Na majhnem slovenskem trgu je ožanje kroga bralcev časopisov še toliko bolj izrazito. Po podatkih Slovenske oglaševalske zbornice so imele najbolj brane Slovenske novice med aprilom in junijem 2005 tiskano naklado 102.508 izvodov, devet let kasneje pa 80.583. Časnik Delo so v istem obdobju leta 2005 tiskali v 82.268 izvodih, lani med julijem in septembrom je naklada padla na 43.801. Največji lokalni časnik Večer je v enakem obdobju padel s 55.745 na 31.124 tiskanih izvodov. Približno enak upad naklad beleži Dnevnik – s 57.999 na 31.648 izvodov. Vendar Romih ne deluje zaskrbljeno, ko govori o prihodnosti tiska. Pravi, da tiskarsko središče izpad časopisnih naklad nadomešča z iskanjem drugih založnikov. »Časopisni del nadomeščamo s tiskanjem revij, letakov in podobnih komercialnih tiskovin.« Če je upad tiska globalne narave, pa je predvsem v slovenskem medijskem prostoru v tisk vloženega manj oglaševalskega denarja. Več oglaševalcev svoje izdelke promovira na televiziji in radiu.

Delovo tiskarsko središče dnevno natisne 60 ton časopisnega papirja, kar dva »šleperja«, za primerjavo doda njegov direktor in s kartico odpre vrata v tiskarno. Ozek hodnik vodi do dveh pisarn nad tiskarskim strojem. V eni izmed sob je na mizi časopis. Romih na fotografijo v časopisu postavi lupo. »Poglejte tu skozi čisto od blizu, vidite pikice na sliki?« Slika je sestavljena iz stotin pikic, rastra, ki brez povečevalnega stekla tvorijo fotografijo. Na prvi pogled so vse pikice videti črne, rumene in rdeče. »Od založnikov prejmemo časopis v PDF formatu,« razlaga Romih, medtem ko nekaj išče v podolgovatih navpičnih policah. Datoteko nato preoblikujejo za tisk. Obrne se in na mizo položi tiskovno formo, kovinski list v velikosti Dela, v katerega je vtisnjena polovica strani časopisa. Vidijo se deli fotografije, besedilo in naslovi. V časopisu bo to črna barva. Za tiskanje namreč uporabljajo štiri barve na beli podlagi. Črno, rdečo, rumeno in modro. Za vsako pripravijo posebno tiskarsko formo, te pa nato združijo v končni izdelek. Pri tem je treba paziti na širino in odtenek beline.

Izpad časopisnih naklad nadomeščajo s tiskanjem revij, letakov in podobnih komercialnih tiskovin.

Mimo velikega aluminijastega korita se sprehodiva do vrat, ki vodijo v halo s tiskarskimi stroji. Prostor spominja na parkirna nadstropja trajekta – sive kovinske stopnice, zamolkla sivkasto-rjava tla, nenehno brnenje strojev, rumenkasta svetloba ter kabina z debelimi okni. Na sredini je eden izmed tiskarskih strojev, desno od njega pa delo v kabini izza dveh nagnjenih sivih pultov in treh monitorjev nadzoruje delavec v sivi delavski obleki. V tej sivini nastajajo barve – črni tisk, belo ozadje ter raznobarvne fotografije, grafike in oglasi. Delavec med tri vrstice tipk na pultu postavi časopis ter z napravo, ki na videz spominja na spenjač, odmeri razmerja in intenzivnost barv, da ne odstopajo preveč od želene stopnje.

Tiskarsko središče na leto potiska več kot 15.000 ton papirja. Tiskajo časopise, revije, priloge, pa tudi kataloge. »Zadnjih 10 do 20 let tiskamo na offset tiskarskih rotacijah pri hitrosti približno 40.000 izvodov na uro in v celoti v barvah. Včasih so časopise tiskali samo v črni oziroma kakšni dodatni barvi pri bistveno nižji hitrosti in običajno v tehniki visokega tiska,« napredek v tiskarstvu opisuje Romih. Pri offset tehniki tiskanja gre za kombinacijo dveh tiskarskih valjev, kjer prvi motiv prenese na drugega, ta pa na podlago. Tehnika je primerna za več tipov papirja in omogoča hiter in kakovosten tisk. Vendar Romih pravi, da se je razvoj tiskarstva ustavil zaradi padanja naklad in zrelosti tehnike. »Seveda pa se porajajo nove tehnologije, ki se bodo razvile predvsem na digitalnem tisku, povezanim z manjšimi nakladami,« razmišlja o morebitnih novostih na področju tiska.

V tiskarskem središču 53 ljudi pripravlja material za tisk in odpremo za distribucijo, vendar se zdi, da vse v tiskarni čaka, da bo ura 18.00, ko se začne deveturno tiskanje dnevnih časopisov. Čez dan tiskajo predvsem priloge in revije, ki ne izhajajo dnevno. Da bo čez valje tiskarskih strojev zdrsel časopisni papir, ki je zgodaj popoldne, ko tiskajo revije, priloge in kataloge, še zvit v bale in ovit v rjav zaščitni papir. Ko transportne verige na stropu tiskarne ne bodo tekle v prazno, ampak bodo časopise prenesle čez celoten prostor v ekspedit, kjer bodo povezani v pakete, ki jih bodo delavci naložili v kombije in tovornjake ter bodo do sedmih zjutraj v nabiralnikih, trafikah in trgovinah čakali bralce.

Be the first to comment on "Tisk, kdo bo tebe ljubil?"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*