Začnimo pri otrocih

Foto: Pexels

Slovenske otroške in mladinske revije

Uršula Vratuša Globočnik

Naključno odprem stran v reviji Pil, nostalgično preberem stavek »Zadnje čase mi vsi samo težijo« in ugotovim, da se v letih, ko sem opustila branje te barvite mešanice zabave in vzgoje, ni veliko spremenilo. Listanje ponudi razmislek o samopodobi, kako se spopasti z norčevanjem in kako s starši, pa rešitve za zagate in stiske, za slabo družbo in slabe razvade. Ne boji se dotakniti niti drugačnosti, osamljenosti in pubertete. Ob branju se dobro počutim in verjetno bi bilo tako tudi, če bi dala čtivo v roke svoji mami. Dobro je slišati, da sme človek biti drugačen in samosvoj. Potrebuje tudi kakšen nasvet tete Justi.

Od drugega leta naprej lahko otrok prične z listanjem svoje prve revije Cicido. Ta je zasnovan tako, da spodbuja branje, poudarja slovensko leposlovje in ilustracije, vzgaja k strpnemu sobivanju. Otroci lahko pri šestih letih začnejo s Cicibanom. Stripi, rime, pravljice, uganke, vaje, zanimivosti in nalepke. Kaj se skriva v kostanju? Česa ne moremo kupiti? Mar ptice res ležejo jajca? Kako je videti zlatolični gibon in kako kapibara? Ideje za ustvarjanje. Zakaj moram zjutraj zajtrkovati in kako pripraviti domač čaj? Opazuj svojo senco! To je le nekaj naslovov, ki padejo v oči med pisanimi ilustracijami.

Urednica Cicibana Slavica Remškar vidi v prvem branju velik pomen za otroka: »Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Naučil se bo zbranosti, znal se bo osrediniti, znal bo sam tkati predstave in domišljijske podobe, pridobival bo bogato besedišče in rastel. Z branjem se bo usposabljal tudi za natančno, jasno, primerno, slogovno bogato ustno in pisno izražanje – za dialog, pripovedovanje, pisanje.« Starši se glede na visoko branost revije očitno strinjajo glede njenega pomena. Po branosti je med prvimi petimi mesečniki, tiskana mesečna naklada šteje do 13.000 izvodov.

Remškarjeva pravi, da je revija namenjena družinskemu branju. »Z branjem leposlovja v  Cicibanu otroci in odrasli vstopajo v  druge, tudi tuje, drugačne svetove – tako se urijo v sočutju in strpnosti.« Polovico revije torej obsega leposlovje, druge strani so namenjene poljudni znanosti, publicistiki in igrivim nalogam. »Je kot obisk likovne galerije. Vabi pa še v druge kulturne ustanove,« pove urednica.

Skromneje se prodaja Pil. Njegova glavna urednica Jana Zirkelbach je z 8000 naročniki zadovoljna, sploh glede na trenutne razmere, saj, kot mi pojasni, branost tiska v splošnem upada. Kupovanje revij ni več moderno, predvsem pa se pozna vpliv interneta in recesije.

Navkljub tem spremembam ostajajo teme najstniškega sveta in odraščanja večne. V Pilu se z uredniško politiko zavzemajo za strpnost, predstavijo življenje slepega, avtista, priseljenca in razbijajo stereotipe, da ni vse v zunanjosti, ne bojijo se pisati niti o spolnosti. »Treba je pisati tudi o identiteti, ljubezni in spolnosti, ker je na svetu toliko bedarij,« pove Zirkelbachova. K tem temam želijo pristopiti resno, ne le z »instant« seznamom desetih točk do uspešne zveze.

»Najti moramo mladostnega avtorja, ki ve, kakšni so današnji najstniki, katere besede uporabljajo, kako preživljajo prosti čas. Imeti mora občutek za mlade in preživeti z njimi nekaj časa,« mi kolektiv opiše Zirkelbachova. Pišejo humorno, a zadaj je tudi »v celofan zavita vzgoja«. Vzgoja liberalnih vrednot za napredno družbo, pojasni urednica.

Na hitro preletim pester izbor rubrik. Med drugim so to Ti&jaz, Test, Svet, Čudesa sveta, Tačke, Intervju, Šport, Ogledalo, Vesela šola, Bralni grižljaj, IT, Iz ordinacije. Ker se lotevajo tudi aktualnih tem, morajo biti vedno na preži za novostmi v športu, modi, kinu itd. Trendi se spreminjajo, zato spremljajo tuje revije in internetne novosti, na svojo spletno stran prejmejo tudi mnoge odzive o reviji, kar jim pomaga pri kreiranju. Najstniki jim pišejo o tem, česa si želijo, katere posterje bi radi, občasno urednice izvedejo tudi anketo. Tako vidijo, kateri izmed piscev je s prispevkom »zabil žebljico na glavico« in kdo mora biti bolj pazljiv, da ne izgubi publike. Ne gre mimo stilistke in ilustratorjev, ki delajo revijo privlačno, da je v končni fazi res tisto, kar si odraščajoči bralci želijo.

In ko enkrat odrastejo? Z branjem Pila večina zaključi že ob koncu osnovne šole. Nekateri se še spomnimo Pil plusa, s podnaslovom Mesečnik s posluhom. Ukinili so ga po devetih letih zaradi premalo naročnikov in posledičnih finančnih izgub. »Srednješolci ne čutijo več potrebe po kakovostnem tisku, punce berejo Cosmopolitan,« zavzdihne urednica. »Zanje smo preveč poučni, preveč kakovostni.«

Če otroci in najstniki v svojem bistvu res ostajajo bolj ali manj nespremenjeni skozi čas, bodo vedno potrebovali svoje branje. Se bodo revije s časom preselile na splet? Pilovci že zdaj aktivno sodelujejo na spletni strani s pisanjem mnenj, želja in pisem za teto Justi. Rubrika Ti&jaz spominja na forum, ob strani dobijo bralci nasvete kar naravnost od svojih vrstnikov. V veliki meri bo za preživetje tiska odločilna vzgoja otrok. Kot poudari vlogo staršev Remškarjeva: »Mislim, da moramo prav zaradi večje privlačnosti in (navidezne) lahkotnosti rabe računalnika – v primerjavi z branjem knjig in revij – otroke še bolj kot doslej navduševati za branje. Ne smemo si privoščiti, da jih le lenobno prepustimo uporabi računalnika, kamor jih že samo vleče.«

»Srednješolci ne čutijo več potrebe po kakovostnem tisku, punce berejo Cosmopolitan.«

Be the first to comment on "Začnimo pri otrocih"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*