Osem minut za boljšo družbo

Foto: Sanja Gornjec

Infodrom je namenjen otrokom, a nujen za odrasle

Zala Grudnik

Slovenske televizijske postaje je preplavil val resničnostnih šovov in tematskih oddaj. Z informativno oddajo za mlade, ki pomembne dogodke vsakdanjega življenja razlaga na enostaven način, ima naša družba možnost, da izplava iz krize človeške omejenosti. Cilji edinega slovenskega otroškega dnevnika Infodrom so spodbujati raznolikost, tolerantnost do drugačnosti, z namenom odpreti, odkriti in razširiti polje možnega.

Nastaja v drugem nadstropju RTV Slovenija, na koncu prvega dolgega hodnika levo. Celoten prostor je velik kot kakšna večja dnevna soba. Svetloba na tipkovnice pada z bolj slabo tesnečih oken. Vsaka sirena in troblja avtomobilov s ceste vsaj za stotinko zmotita koncentracijo ekipe, ki se trudi do četrte ure popoldne ustvariti oddajo. Dopoldnevi so mirnejši. Del novinarjev je na terenu, drugi pripravljajo prispevke v desku. Grafik ustvarja interaktivni zemljevid kraja, kjer se je zgodil potres, o katerem bodo v današnji oddaji poročali. Urednica oddaje prihiti s sestanka z vodstvom in stopi v svojo stekleno pisarno. Minuto za tem na njena vrata že potrka nekdo z vprašanjem, kako bodo to in ono v današnji oddaji izpeljali. Računalniki brnijo, sliši se koračnica tipkovnic, vsake toliko se kdo sam pri sebi nasmeje ali zakolne. Delijo se informacije, sprašuje se po mnenjih sodelavcev. Nekaj minut čez dvanajsto že tako malo uredništvo začne pokati po šivih. Na sporedu je dnevni izvedbeni sestanek. Sodelavce pozdravijo tajnica režije, redaktor, realizator in producent. Ekipa se v nekaj minutah uskladi in razreši nejasnosti. Nato se prostor zopet zavije v molk, le grafik se občasno pritoži nad prepihom in posledičnimi bolečinami v vratu. Vso vihravo prihajanje in odhajanje ljudi za svojim računalnikom v kotu uredništva kot kakšna tajnica spremlja praktikantka. In to je uredništvo Infodroma.

Infodrom je prvi in edini dnevnik za mladino na slovenskih televizijah. Namenjen je gledalcem od 8. do 13. leta. Svoje mlade gledalce jemlje resno in jim ponuja mešanico informacij o dogajanjih doma in po svetu. Stereotipa, da so otroci premajhni, da bi razumeli, kaj se dogaja v svetu, pri Infodromu ne poznajo. Dokazati želijo ravno nasprotno.

Oddaja temelji tako na mednarodni izmenjavi agencijskih prispevkov kot na lastni produkciji poročil, reportaž in vesti. Ekipa se trudi ustvarjati kar se da raznovrstne vsebine. Poleg lahkotnejših, ki naj bi po mnenju mnogih bile primernejše za otroke, se lotevajo tudi resnih tem. »Poslanstvo te oddaje je, da otrokom predstavimo svet tak, kakršen je,« pravi urednica Janja Lakner Anžin. Zgodbe in dogodki morajo biti razloženi, vsebina pa taka, da je primerna za njihovo starostno skupino. Trudijo se razložiti vse zapletene pojme. Povedano ne sme puščati nobenega dvoma ali pomislekov. Vedno mora biti vse jasno in poenostavljeno. »Informacija ne sme dajati otroku vprašanj zakaj, ampak ga mora spodbuditi k razmišljanju in opazovanju,« doda Anžinova.

Kljub želji po poenostavljenih vsebinah novinarji ne podcenjujejo otrok. Če je dogodek pomemben za njihovo ustvarjanje celotne slike o svetu, se bodo potrudili in ga predstavili. Urednica meni, da krute resnice pred otroki ni smiselno skrivati. »Ni treba, da kažemo vsa trupla, vendar morajo vedeti, kaj se dogaja.« Otrok zavijati v vato nima nobenega smisla, še doda. »Otroci so dandanes manj časa otroci, kot smo bili mi. Zakaj ne bi smeli slišati o kruti resnici po televiziji, saj jo lahko kadarkoli poiščejo na spletu.« Čeprav je resnica nevarna, jih je smiselno prav zaradi tega na njo opozarjati. Treba pa je opozarjati na tak način, da se ne ustrašijo in da ne vidijo sveta samo črno-belo.

Urednica tej oddaji pripisuje ogromen pomen. Poleg tega, da izobražuje in informira, je pomembna, ker vzgaja bodoče gledalce resnih informativnih oddaj. »Pomembno je, da jim že zdaj približamo svet »hard news« informacij, da jim ga ne odtujimo,« meni Anžinova. Odrasli včasih raje, kot da bi pogledali kruti resnici v obraz, spuščajo dogajanje okoli njih. Zato pa je toliko bolj pomembno, da otroke osvestimo o svetu okoli njega, da o njem začnejo razmišljati že v mladosti. »Ko razlagamo težave z begunci, si želimo, da bi res začeli razmišljati o tej temi, ne da bi samo absorbirali informacije in šli naprej. Pomembno je razmišljanje.«

Otrok zavijati v vato nima nobenega smisla.

Pri Infodromu se lotevajo prispevkov tako, da poskušajo predstaviti zgodbe vrstnikov. S tem se otroci lažje poistovetijo in hkrati pomislijo, kako jim je v življenju brez vojn in pomanjkanja lepo. Odraslim je prevečkrat število mrtvih v strelskem obračunu le dejstvo. »Pomembno je, da otrokom vzbudimo nekaj socialnega čuta, odgovornosti, razmišljanja o tem, kaj lahko sami prispevajo k izboljšanju sveta,« se pomena oddaje zaveda urednica. Njen pomen zato ni samo vzgoja bodočih gledalcev, ampak vzgoja bodočih državljanov. S tem, ko ustvarjajo skupaj z otroki v posebnih rubrikah, jim poskušajo dati priložnost, da se tudi njihov glas sliši. Trudijo se, da bi jim vzbudili občutek pomembnosti, ne glede na to, koliko so stari. Otroke družba generalno vidi kot nekaj nepomembnega. »Naj sedijo v šoli, zaprti, in se učijo zgodovino. Tudi otroci lahko kaj spremenijo,« so prepričani pri Infodromu. Oddaja ima tako pomen kot pomembnost. Želijo delati za aktivno publiko.

Prav tako kot njihovo ciljno gledalstvo je tudi ekipa Infodroma zelo mlada. V uredništvu prevladujejo novinarke, a se tu pa tam pojavi tudi kak predstavnik moškega spola. Ekipa je usklajena, dobro sodeluje in izmenjuje ideje. Zase pravijo, da so v primerjavi s »tapravim« Dnevnikom predvsem bolj razumljivi. Jezik je enostaven, osnovni pojmi so bolj razloženi. V snovanju zgodb razmišljajo o interesu otroka in njegovem pogledu na svet. Zgodbe obdelujejo skozi oči otroka. »Odrasli velikokrat dobimo sicer neko temo pred sabo, ampak ne upamo priznati, da nam določeni pojmi iz te teme niso ravno jasni,« je odkrita Anžinova. Informacije pri odraslih dobijo drugačen pomen kot pri otroku. Pomembno mesto v njihovi oddaji imajo razlagalni prispevki. Poleg samega podajanja informacije le-to s posnetki in grafiko tudi razložijo. Vizualizacija podatkov je primerna za mlade. Številk in napisov je malo, so pa zato barve živahnejše, tako da naredijo temo privlačno za mlade.

Infodrom je na sporedu vsak delavnik ob šestih popoldne in v soboto s povzetkom tedna. Kljub svoji kratkosti, oddaja je dolga samo osem minut, je dnevno v njo vloženega veliko truda. Urednica bi si brez pomisleka želela, da bi bila oddaja daljša. Pravi, da bi bila navdušena, če bi bilo prostora za vsaj štiri prispevke, zdaj so trije. Vendar pravi, da možnosti za bogatejšo oddajo ne vidi. Zaradi že prevečkrat slišanih finančnih razlogov in prenizke gledanosti širjenje oddaje ni mogoče. Po odzivih sodeč je Infodrom na koncu svoje tretje sezone kljub vsemu na pravi poti. Otroci, ki oddajo gledajo, so nad njo navdušeni, pravijo, da bi si želeli daljše oddaje. To vrzel poskušajo krpati z dodatnimi vsebinami na spletu in socialnih omrežjih. Urednica pravi, da so tudi odzivi staršev in učiteljev zelo pozitivni. Ponekod učitelji pri pouku učencem predvajajo njihove razlagalne prispevke. S tem popestrijo učni proces in hkrati otroke učijo medijske pismenosti. Osnovnošolski razredi so tudi redni obiskovalci Infodroma. Urednica jim po navadi razkaže studio. Pozdravijo tudi novinarje pri delu v desku.

Janja Lakner Anžin je uredniško mesto prevzela na sredini letošnje sezone. Po povratku iz Nemčije, kjer je z možem Boštjanom Anžinom, nekdanjim poročevalcem za RTV, zdaj voditeljem Tarče, in otrokoma živela 10 let, prizna, da so bili začetki težki, a se je kar spretno ujela v delovni proces. Pravi, da imajo Nemci že 20-letno tradicijo mladinskega dnevnika Logo. Poleg te oddaje jih imajo še več, kjer se ukvarjajo z razlagalnimi tematikami. Meni, da je njihov pristop zelo kakovosten. Pomembne so jim poučne vsebine. »Veliko dajo na to, da gledalec že kot majhen dobi neko kakovost.« Meni, da so zelo odgovorni do tega, kar dajejo v eter. Imajo tudi veliko ustvarjalnih oddaj.

Infodrom je prejšnja urednica Barbara Stegeman zasnovala po navdihu podobnih evropskih dnevnikov za mlade. Nekatere države posvečajo tej vrsti oddaj veliko pozornosti, druge manj. Razveseli pa dejstvo, da se poleg zabave trudijo ustvarjati informativne vsebine.

Razumevanje in spoštovanje otrok je ključno pri ustvarjanju dobrega dnevnika, kot je Infodrom. Novinarji poskušajo gola dejstva nizati skozi zgodbe tako, da je sporočilo čim jasnejše. Anžinova meni, da z zgodbo ustvarijo mehkobo, ki otroka ne prestraši. Poleg učenja želijo spodbujati domišljijo in radovednost. Želijo si učinkovito izpolnjevati poslanstvo javne televizije in se hkrati odzivati na izzive današnjega sveta. Oddajo ustvarjajo za in s svojo publiko. Anžinova z veseljem doda, da bi bilo njihovo poslanstvo doseženo že, če bi oddajo spremljalo samo deset otrok, ki bi se s pomočjo oddaje razvijali v razmišljujoče državljane.

Be the first to comment on "Osem minut za boljšo družbo"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*