Navada je železna srajca

Foto: Sanja Gornjec

Kolumna

Valentina Novak

Mokra gobica za pomivanje posode, odložena v pomivalnem koritu ali odcejena gobica v posebnem držalu, namenjenem zanjo? Nekateri to vprašanje razumejo kot specifike ali kompliciranje, spet drugi pa kot samoumevno odločitev, češ, seveda gobico spereš, odcediš in pospraviš nekam, kjer ne kaplja iz nje na kuhinjski pult. Kaj pa ravnokar umit krožnik in vilica – sodita na stojalo za posodo, poleg še nekaterih loncev in deske za rezanje, ali se ju obriše in pospravi, da se posoda ne nalaga ena na drugo? Študentska populacija se večinoma s tem ne obremenjuje preveč. Ali pač?

Priznam, ko pridem po ležernem vikendu iz domačega kraja, kjer sem jedla sveže pripravljeno mamino kosilo, ležala v svoji udobni postelji in se tuširala v skrbno očiščeni kopalnici, je dva tedna star prah na polici v študentskem domu malo moteč. Še bolj so moteči kupčki zavozlanih las, ki jih ena izmed cimer ni pobrala s tal v kopalnici po tem, ko se je počesala. Najbrž bom nekajkrat to ignorirala, če se bo ponavljalo dlje časa, pa prosila, da jih drugič za seboj pospravi. Nekdo drug bo že ob prvem incidentu oziroma kršenju hišnega reda pustil listek: »LASE POBIRAMO ZA SEBOJ SPROTI.«

Pogosto se sprašujem, kje je meja in kdaj splošnemu konsenzu začneš dodajati lastne preference. Slišala sem že marsikatere anekdote o čistih pogojih v študentskih domovih. Primer 1: dom na Kardeljevi ploščadi, kjer imajo vrečke za smeti zaradi prostorske stiske obešene na stenskih obešalnikih sredi kuhinje. Primer 2: neapartmajski dom v Rožni dolini, kjer zabave prirejajo kar v skupni kopalnici, ker predstavlja največji prostor. Študenta tako ob prihodu v kopalnico z namenom večernega tuširanja pričakajo madeži rdečega vina v tuš kabini, na tleh prazna vrečka slanih prigrizkov in morda kje še izpraznjena vsebina želodca. V teh že skoraj ekstremnih primerih najbrž na osebne preference povsem pozabiš in si pomirjen že, ko v apartmaju nekdo kupi novi koš, da niso smeti ravno na steni, ali pa, ko ti ob umivanju zob družbe ne delajo sledi od prejšnje prekrokane noči sostanovalcev.

Prilagajanje drugemu človeku večini ne predstavlja najlažje stvari. Navada je železna srajca, pravijo, in ob življenju z drugo osebo moraš spreminjati ravno svoje navade in prepričanja. Študentsko življenje vidim kot odlično vajo za to, če si stanovanje ali apartma in po možnosti še sobo deliš s sostanovalci. Slej ali prej se začneš spraševati, do kdaj je še sprejemljiva večerna ura, da v sobi ždiš na računalniku in gledaš serije, medtem ko se cimer že odpravlja v posteljo. Lahko te začne motiti, da se zjutraj prebuja dve uri pred tabo in glasno loputa s predali omare in vrati od sobe. Ali pa enostavno, da je tam – v isti sobi kot ti, samo nekaj metrov stran, vsak dan ob istih urah, ko se ti začne dozdevati, da nikoli nimaš »časa zase«. Morda pa se od prvega stiska rok naprej fantastično ujameta in si misliš, da živiš študentsko življenje iz ameriških filmov. Vseeno se bodo najverjetneje prej ali slej našle stvari, ki enega ali drugega začnejo motiti. V resnici vidim to kot odlično popotnico za nadaljnje življenje. V šolah, na fakultetah ali v službah ljudi spremlja neizogibno sodelovanje in prilagajanje dveh ali več različnih karakterjev. Kaj je boljši trening za to, kot je bivanje z nekom drugim? V študentskih letih se na tem področju morda še malo bolj lovimo in ne znamo toliko postavljati meja ali pa jih postavljamo preveč, se včasih ne upamo postaviti zase ali pa ne znamo oceniti, kdaj smo premalo uvidevni.

Včasih nam uspe. Tako poskušamo morda pogledati le pet delov serij (in ne recimo osem, po študentskih merilih), ko pri cimru nastopi čas za spanje. Zjutraj se potrudimo, da ne puščamo ravno vseh vrat odprtih in ne pomenkujemo glasno z ostalimi sostanovalci, če eden še spi. Včasih pa nam ne uspe. Morda le trmoglavimo pri svojem, morda pa smo apatični do tega, kaj moti drugega, dokler nam tega nekdo ne izpostavi večkrat. V obeh primerih se z novimi izkušnjami oborožimo za življenje. Zato – dobrodošel, cimer!

Ob življenju z drugo osebo moraš spreminjati ravno svoje navade in prepričanja.

Be the first to comment on "Navada je železna srajca"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*