Sovražnost do sovražnega govora

Foto: Pixabay

Za neuke komentarje ne potrebujemo dovoljenja

Enja Zagoršek

Nekoč so mali, preprosti ljudje želeli biti slišani. Hoteli so svobodo govora, izražanje mnenj in volilno pravico, ki ne diskriminira po spolu ali rasi. Širile so se ideje, ki so ključno zaznamovale zgodovinska obdobja in povzročale bolj ali manj pomembne prelomnice. Danes ob pojmu »svoboda govora« večina novih generacij ne začuti ničesar. Je samoumevna. Ker, kot je dejal nek študent, naključno ujet med pisanjem tega prispevka, »hvaležnost izgine s časom, ker stvari vzamemo za svoje«. Tako smo izpridili prvotni pomen svobode govora, ki je danes neukrotljivo vpitje posameznikov. Ti vztrajno in nadležno kot muhe ter glasno kot volkovi tulijo, dokler niso slišani.

Že Alexis de Tocqueville je v 19. stoletju opredelil pretirano svobodo kot uničujočo. Medtem ko se na nekaterih delih sveta soočajo s težavami številnih bolezni, lakote in revščine, se zahodni svet, ki se z novodobno tehnologijo uspešno proti temu bori, uničuje sam. Izražanje mnenj je postala pravica vsakega posameznika, ki za neuke komentarje ne potrebuje dovoljenja. Cenzura, ki včasih morda zakrije kakšno psovko, pozabi na boleče izjave, ki so brez kakršnekoli vrednosti same sebi namen. Pri tem se ne da sklicevati, da gre le za posameznikovo mnenje in način vrednotenja, kot je prav ali narobe. Sovražni govor je nedopusten. Način življenja, ki ga na zahodu pojmujemo kot razvitega, je dosegel kup duševnih bolezni, s katerimi se bojujejo vse mlajše generacije, zlome samozavesti ter sledenje nedosegljivi popolnosti. Spletne platforme nudijo načine, da javno izražamo mnenja o vseh temah, ki so okoli nas. Na spletu pa ni razsodnika, ki bi ljudem, prepričanim v pravilnost svojega mnenja, pokazal na omejenost njihovega védenja.

Pobude proti sovražnosti

Sovražni govor na spletu ni novost. Vendar zaradi razsežnosti in posledic, ki se jih čedalje več posameznikov zaveda, obstaja vedno več pobud, ki si prizadevajo za osveščanje na tem področju. Ena izmed trenutno aktualnih je mladinska kampanja No hate speech movement, ki deluje v okviru Sveta Evrope. V njenem sklopu si aktivisti prizadevajo za spoštovanje človekovih pravic na spletu, pri čemer se pogosto zalomi, ko je govora o dostojanstvu. To nam je prirojeno, piše v Deklaraciji človekovih pravic, vendar se včasih zdi, da splet tega ni ratificiral in razžalitev na spletni platformi ne šteje. Da so zadeve bolj občutljive, kot se morda zdi na prvi pogled, se je izkazalo v neuspešnem iskanju sogovornika, ki je kadarkoli utrpel kakršnokoli spletno nasilje. Zdi se, da je v današnjem svetu prepovedano biti ranljiv, zato sem ob vseh vprašanjih o izkušnjah na spletu dobila enak odgovor: »Ne, mislim, da nimam izkušenj s tem. Sicer pa, saj veš, da tega ne moreš povedati kar tako, za študentski časopis. « Da so žrtve spletnega besedišča pogosto mladi, so pokazale tudi ugotovitve raziskav akcije Moč besed, ki jo je podprlo več kot 25 nevladnih organizacij iz Slovenije, med podporniki projekta pa je tudi Društvo študentov novinarstva FEJS.

Moč besed

Nosilca pobude Moč besed sta Zveza prijateljev mladine Slovenije in ITAK, ki sta si v njenem sklopu prizadevala za osveščanje o problematiki sovražnega govora v sodobni družbi. »Svetovni splet je prostor ustvarjalnosti, komunikacije in sodelovanja. To še posebej velja za družbena omrežja, kjer udeleženci pričakujejo popolno svobodo izražanja. Žal pa številni primeri kažejo, da se s tem ustvarja tudi okolje, v katerem se pogosto kaže odsotnost spoštovanja, razumevanja drugačnosti in sprejemanja nasprotnih mnenj,« je povedala predstavnica za odnose z javnostmi Telekoma Slovenije Nataša Osolnik. Pobudniki so se povezali s Katedro za medijske in komunikacijske študije Fakultete za družbene vede, kjer so raziskovalci izvedli prvo slovensko znanstveno raziskavo o pojavnih oblikah in obsegu sovražnega govora na spletu med mladimi, ki so najbolj pogosto tarče nestrpnosti. »Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako razširjen je sovražni govor med mladimi na spletu, kako pogosto so mu mladi izpostavljeni in kako se z njim soočajo,« je pojasnila Nataša Osolnik. Kot so pokazale raziskave, so žrtve spletnega nasilja večinoma mladostniki, kot najbolj ogrožena skupina so bili prepoznani osnovnošolci. Ugotovitve so pokazale tudi na razredno diferenciranost, saj je več nasilja med mladimi iz nižjih razredov in več na strokovnih šolah kot gimnazijah. Opažene so bile razlike med uporabo družbenih omrežij med spoloma, pri čemer so dekleta bolj aktivna od fantov, imajo več spletnih prijateljev in večjo potrebo po nenehni dosegljivosti.

»Svetovni splet je prostor ustvarjalnosti, komunikacije in sodelovanja. To še posebej velja za družbena omrežja, kjer udeleženci pričakujejo popolno svobodo izražanja. Žal pa številni primeri kažejo, da se s tem ustvarja tudi okolje, v katerem se pogosto kaže odsotnost spoštovanja, razumevanja drugačnosti in sprejemanja nasprotnih mnenj,« – Nataša Osolnik

Še vedno ostaja vprašanje, ki ga je izpostavila predstavnica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik, ali je danes sovražnega govora več ali samo več govorimo o njem, ker se bolj zavedamo problematike. Nataša Osolnik meni, da je osveščanje izjemnega pomena, saj moramo o problematiki sovražnega govora razpravljati ter seznanjati mlade s pastmi in možnostmi komunikacije na spletu. Z odzivom na akcijo so bili zadovoljni, pravi Osolnikova: »O naši pobudi smo zabeležili več kot 160 medijskih objav, tej temi se posveča vedno več pozornosti tudi v širšem družbenem kontekstu, ne le v medijih ali med nevladnimi organizacijami. Pobuda je seveda še naprej odprta za vse, ki jo želijo podpreti.« Kot pravi, bodo rezultati raziskave v pomoč predvsem nevladnim organizacijam, ki bodo lahko nadaljevale delo na tem področju. V prihodnje si pobudniki akcije Moč besed najbolj želijo nadaljnjega nenehnega opozarjanja, predvsem mladih, na sovražni govor, ki preži na spletu, pri čemer izpostavljajo vlogo vzgojno-izobraževalnih ustanov, medijev in vsakega posameznika. »Želja pobudnikov je, da bi tudi v prihodnje na to tematiko še opozarjali prek različnih aktivnosti,« je dodala Osolnikova.

Splet postavlja meje

Pobude proti sovražnemu govoru so vse bolj aktivne in odmevne. Podpora organizacij in posameznikov je ključna za uspeh in širjenje poznavanja tega področja. Premiki se ne dogajajo le v teoriji, temveč tudi v praksi, saj je nedavno prosto komentiranje anonimnih uporabnikov po spletnih straneh slovenskih medijev zamenjala drugačna politika komentiranja. Več omejitev in posegov administratorjev lahko opazimo na številnih spletnih straneh, kjer si pridržujejo pravico za odstranitev žaljivih komentarjev. Pod številnimi, predvsem občutljivejšimi prispevki komentiranje ni več mogoče.

Za drugačen način komentiranja so se odločili tudi v medijski hiši Dnevnik, kjer so neposredni sistem komentiranja zamenjali s pismi bralcev in popravki. To vključuje presojo medija, ali je komentar primeren za objavo in konec skrivanja identitete za anonimnostjo. Kot so zapisali na svoji spletni strani, bodo odzive bralcev objavili ob presoji, če objava popravlja njihove napake, dopolnjuje pomanjkljivosti ali odpravlja enostranskosti v njihovih prispevkih, prispeva k razumevanju družbenih problemov, k družbenemu dialogu in širi polje svobode govora. Jezikovno prej pregledana objava bralcev ne sme posegati v ustavno zavarovane pravice tretjih z nepreverljivimi navedbami. To lahko prištevamo med velike korake prehoda teoretiziranja o sovražnem govoru v prakso, med katerima je žal pogosto velik razkorak. Glede na številne pobude, projekte, osveščanja in čedalje večjo pozornost problematiki sovražnega govora si lahko obetamo strožje politike spletnega komentiranja, ki si bodo prizadevale za zmanjšanje spletnega nasilja. Tovrstne cenzure ne moremo dojemati kot korak nazaj v razvoju svobode, temveč jo moramo razumeti kot pot do zmanjševanja agresije netolerantnih in predsodkov polnih posameznikov.

Ključni smo posamezniki

Pri medijsko podprtih projektih in pobudah pogosto pozabimo, da se vse začne pri posamezniku. V prvi fazi se moramo sami osvoboditi predsodkov in izbrisati sovražne besede iz svojega slovarja. Nima smisla, da smo kot nekatere velike mednarodne korporacije, ki po eni strani prispevajo k okoljskim spremembam in reciklaži materialov, po drugi strani pa izkoriščajo delavce tretjega sveta. Ni dovolj, da na Twitterju uporabimo pravi »hashtag« in objavimo fotografijo podpore na Facebooku. Ključno je, da se zavedamo problematike in pri sebi spremenimo raven besedišča, predvsem pa mišljenja, saj bodo le zdrave celice lahko vzpostavile zdrav organizem.

 

Be the first to comment on "Sovražnost do sovražnega govora"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*