Skozi govor ohraniti in izraziti sebe

Foto: Sanja Gornjec

Od diplomiranega novinarja do javnega govorca

Martina Murko Gajšek

Edina odprta vrata so na koncu hodnika. Iz kabineta je slišati sproščen pogovor. »Kar naprej, ravno urejava neke zadeve z izpiti,« z radijskim glasom pozdravi Tomaž Gubenšek, redni profesor na Akademiji za radio, film in televizijo. »Danes imamo 50-odstotno udeležbo.« Za mizo sedi študentka Tereza programa Oblike govora. Ko profesor šili svinčnik, se Tereza nasmehne: »Ta tvoj svinčnik.« Medtem ko študenti berejo vaje, si on s svinčnikom zapisuje njihove napake, zato je hrapav zvok pisanja s svinčnikom med njegovimi predavanji že dobro poznan. Ponudi čaj, nato sede na stol poleg študentke, se za trenutek umiri in osredotoči na snov, ki jo bo predaval.

Terezi da delovni list in pove, da bosta govorila o soglasnikih. Na eni strani delovnega lista so zapisane vaje za izgovorjavo glasov P, B in M, na drugi pa T, D in N. Na hitro ponovita teorijo o soglasnikih, nato preideta na vaje. Študentka razločno prebere posamezne besede. »Papiga, pav, palec, pajčevina. Balet, balon, bakla, babičevanje. Mast, mak, marica. Potop, topot, pokop.« Po zadnjih treh besedah Gubenšek ustavi branje. »Če si boš kdaj hotela uničiti dan, ponavljaj te besede.« Nato jih začne govoriti vse hitreje. Ko se ji zaplete, se nasmehne in ji zagotovi, da se bo z vajo naučila. Tudi on se je naučil s ponavljanjem, pa še s tem, kot sam pravi, že 500 let teži mulcem. Med branjem se ob kakšni besedi za trenutek zaklepetata: »Veš, da se bom začela učiti norveščino?« Gubenšek se začne smejati: »Tako kot sem se jaz učil korejščino. Vse, kar je ostalo, je, da sem naročen na korejski kuharski kanal na Youtubu.« Nato nadaljujeta z branjem stavkov. »Pankracij podkuri v peči, prižge plamenico, pomije počrnelo posodo, pobriše prag ter peče pogače in potice.« Gubenšek ji duhovito pove, kaj je naj izboljša: »V redu je, ampak ne bereš vsebine. Ki je sicer neumna, ampak ti moraš povedati, kako je ta Pankracij zakon. Poglej, kaj vse dela. On je moški tvojega življenja. Samo ime ima čudno.«

Oblike govora so podiplomski program na AGRFT-ju, na katerega se lahko vpišejo tako diplomanti umetniških, humanističnih in družboslovnih smeri kot diplomanti drugih smeri, če pred vpisom opravijo obveznosti, bistvene za nadaljnji študij. Te se razlikujejo glede na strokovno področje študenta, o njih pa odloča senat akademije. »Ukvarjamo se z govorno tehniko, poglobimo se v izgovorjavo posameznih glasov in besed. Imamo tudi bolj teoretične predmete, kjer se učimo o prozoričnih sredstvih, premorih, intonacijah, kako to uporabiti v interpretaciji besedila. Nekateri predmeti so bolj slovnični. Je pa poudarek na praksi,« Tereza na kratko povzame študij. Študenti morajo pred vpisom opraviti sprejemne izpite. Prebrati morajo besedilo, ga obnoviti, prepoznati naglas besed in njihov pomen. Gubenšek pravi, da gre za preverjanje splošne govorne in jezikovne razgledanosti. Pri vpisu lahko izbirajo med dvema smerema, to sta Oblikovanje govorjenih besedil in Govorno sporočanje, slednje v letošnjem študijskem letu ni razpisano. »Ker je zelo malo profesorjev in smo preprosto preobremenjeni,« razloži Gubenšek. Nato nadaljuje: »Pri Oblikovanju govorjenih besedil poskusimo usposobiti ljudi, ki bodo lahko drugim pomagali pri govorjenju, ob tem seveda, da ga bodo znali sami uporabljati. Govorno sporočanje pa je namenjeno bolj uporabniku, se pravi, da gradi tudi širše zastavljene interpretativne loke raziskovanja. Izobraziti želimo poznavalca, po tej stopnji težko rečem strokovnjaka, na področju govora.«

Za študij Oblik govora se odločajo tudi diplomanti novinarstva. »Fino je, ker je vse bolj individualno, skupine so majhne in se ti profesor res posveti. Nisi samo številka. Dela se na tvoji osebnostni in govorni rasti, to mi je zelo všeč,« pravi Tereza, ki se je po končanem študiju novinarstva odločila za Oblike govora, saj želi raziskati in razširiti svoj govor, ki se ji zdi za njen poklic zelo pomemben. »Menim, da se na novinarstvu govor premalo praktično udejstvuje. Ne vem, če je zdaj kaj drugače. Mi smo imeli le en predmet z načinom izgovorjave in naglasi.«

Tomaž Gubenšek se z govorom ukvarja tudi izven akademskega dela. Opaža, da novinarji niso vedno najbolj spretni govorci. »Nič slabega nočem reči o novinarjih. Včasih pa ne vedo, kaj je dobro, kako odreagirati v posamezni situaciji, kako povedati prispevek. Izgubljajo se pri javljanju s terena in vzpostavljanju govornega položaja. Medijske hiše oblikujejo določen tip govora, ki ga kot svojo zaščitno znamko prodajajo naprej, tako da že prepoznamo, kaj prihaja s Pro Plusa, kaj z nacionalke, radia.« Dober govor ne vsebuje »krajevnih in osebnih anomalij in je istočasno v sozvenu s fizisom in psiho govorca,« razmišlja in doda, da mora vseeno odražati govorca, njegov značaj in razmišljanje. »Če to zazveni skozi njegov govor, je vseeno, ali je glas visok ali nizek, govorjenje hitro ali počasno.«

K temu stremi tudi, ko predava svojim študentom. Ko razmišlja o tem, kaj želi, da »odnesejo« z njegovih predavanj, mu Tereza prišepne: »Sebe.« Gubenšek vneto prikima. »Trudim se, da bi težak in visok nivo izgovora uporabili tako, da vseeno obdržijo svoj značaj, glas in način izražanja.« Ne želi, da bi bil govor njegovih študentov nenaraven, ampak da se bodoči govorci naučijo ob menjavanju govornih nivojev ohraniti in izraziti sebe.

Be the first to comment on "Skozi govor ohraniti in izraziti sebe"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*