Državi, kar je njenega

Foto: Pixabay

Kolumna

Matej Luzar

Na dvanajsti dan meseca marca, gregorjevo, se po ljudskem izročilu ženijo ptički. Nisem še slišal, da bi kakšen ljubiteljski ornitolog na ta dan vzel dopust, odšel v naravo in z daljnogledom oprezal za morebitnimi ptičjimi svati. Če bom kdaj slišal za kakšnega, ga bom poprosil, naj pernate prijatelje povpraša, kaj menijo o novi uredbi, ki študentom nalaga plačilo 15,5 % dajatve od zaslužka prek študentske napotnice. O njeni nepriljubljenosti namreč menda že ptički čivkajo.

Uredba, ki je v veljavo stopila prvega februarja, je bolj ali manj dobro poznana vsem, ki ob študiju delamo in plačilo prejemamo prek študentske napotnice. Do sedaj je bil tak zaslužek za študenta neobdavčen, kar je pomenilo, da je na svoj račun prejel celoten znesek zaslužka. Manj neobremenjeni so bili delodajalci, ki so morali državni blagajni nameniti 30 % zneska plačila študentu. V praksi je to pomenilo, da je moral delodajalec za sto evrov plačila študentu svojo denarnico olajšati za 130 evrov. Po novem bo moral denarnico oskubiti še za dodatne dobre tri evre, študent pa bo od tega prejel le 84,5 evra, saj mu bo preostanek študentski servis samodejno odvedel kot prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje.

Tako je, tudi s študentskim delom se bo dalo prispevati k zgodnejši upokojitvi. Da ne bi imeli občutka, da so nas z novim prispevkom oropali, si bomo študenti za vsakih 910 evrov zaslužka prislužili mesec dni delovne dobe. »Aleluja, urejena pokojninska shema je vse, kar si želim!«, »Vendarle še nekdo drug misli na mojo pokojnino!« in »Blažen sem ob dejstvu, da bom lahko svojo delovno dobo končal pol leta prej!« so vzkliki navdušenja, ki jih ob tem ni in ni bilo slišati.

Razlogov je najbrž približno toliko, kot je tistih, ki uredbi nasprotujejo. Številni tarnajo, da s trenutno količino dela zaslužijo ravno dovolj za kritje vseh stroškov, tako da bodo morali sedaj delati več ali preživeti z manj. Nemalo je takšnih, ki državi tudi ne zaupajo. Menijo namreč, da čez 50 let, ko se bodo sami spogledovali z upokojitvijo, pokojninske sheme v Sloveniji preprosto ne bo več. Razlogov za takšno mišljenje imajo več kot dovolj, saj se je Slovenija na evropskem prvenstvu v hitrostnem odtekanju denarja iz države uvrstila v vrh držav, ki so ob svoji ustanovitvi želele postati druga Švica.

Verjetno največ pa je takšnih, ki jim je za pokojnino preprosto vseeno in želijo denar zdaj. To ni ravno najboljši izgovor, a v državi, kjer stanje na področju financ spominja na cenen resničnostni šov, povsem zadovoljiv.

Prijatelj, študent fizike, me je ob uvedbi novega davka spomnil na še en vidik. Dejal je, da se za svoje bodoče delo kot inženir fizike nadeja dovolj visokega plačila, da se bo lahko, če bo želel, ob pomoči prihrankov upokojil predčasno. V času študija pa štipendija ne zadostuje za kritje vseh stroškov, zato bi mu denar zdaj prišel bolj prav. To državi, ki se ji zaradi neuravnoteženega razmerja med upokojenci in delovno aktivnimi podira sistem pokojnin, seveda ne ustreza. Zakaj ne bi posledic ravnanja nekoga, ki je rešitev za nizko rodnost videl v zmanjševanju delovnih mest in premalo prostora v vrtcih, občutili mladi? Saj so ja pasivni, nikomur ne bo mar.

Tu je še minimalna urna postavka. Ta bo od zdaj znašala 4,5 evra bruto, kar se sliši super. Ko pa – če sploh, ker zaradi slabih cestnih povezav ostaja domala odrezana od ostalega dela države – obiščemo Obkolpsko regijo, ugotovimo, da je to znesek, ki si ga tam – in še kje drugje – marsikateri delodajalec ne more privoščiti. Kaj zdaj? Delo na črno? Nikakor, saj ste opazili vladne oglase, ki opozarjajo na njegovo spornost!,

Pa bo študentsko delo verjetno vseeno šlo v še bolj črno smer, saj je veljavnost napotnice pri določenih oblikah dela izjemno težko fizično nadzirati, sploh če je nadzor že sam po sebi neučinkovit. Tu pridejo na vrsto tisti, ki opozarjajo, da bi 58,3 milijona evrov, kolikor si vlada obeta iz naslova nove uredbe, lahko pridobili z učinkovitejšim inšpekcijskim nadzorom. Ne le dela na črno, ampak tudi siceršnjih pravic delavcev. Žal ti ne vedo, da to ne gre, saj bi nekateri lastniki podjetij potem zaslužili premalo za nakup nove razkošne jahte. Slovenija je socialna država, kjer so tovrstni ekscesi nedopustni. Saj nismo več v komunizmu.

Kaj zdaj? Delo na črno?

Be the first to comment on "Državi, kar je njenega"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*