Z vsako zlomljeno kostjo prisežem, da sem živel

Foto: Arin Segal

Na koncertu

Klavdija Rupar

Tako gre besedilo pesmi I Lived, uspešnice skupine, ki je letos prva razprodala Stožice. Pred organizatorji koncertov je v Sloveniji vsakič znova zahtevna naloga, kako napolniti dvorano, a to za ameriško skupino OneRepublic, katere ime se mimogrede piše skupaj, ne velja.

OneRepublic je skupina fantov iz Kolorada, ki je trenutno na turneji svojega zadnjega albuma Native. Dan pred koncertom v Sloveniji so nastopili v Avstriji, dan kasneje v Italiji, vendar za Slovenijo pravijo, da je bil to njihov najboljši prvi koncert. Pevec Ryan Tedder je po videnem vodilni člen skupine, kar je pričakovano, saj je poleg pesmi za svojo skupino napisal tudi Adelino Rumor Has It, Bleeding Love Leone Lewis in vsem znano Halo od Beyonce. S pesmimi, pri katerih glavno vlogo igra besedilo, in s svojim glasom točno ve, kako brez odvečne navlake in šminkiranja pritegniti občinstvo.

Ljubljanske Stožice so se 16. novembra začele polniti ob šesti uri in že pol ure kasneje je bilo več kot pol dvorane polne. Ljudje so se posedli in čakali, čakali in točno ob osmih zaslišali uvodne takte prve pesmi predskupine Kongos. Sestavljajo jo štirje mladi energični bratje iz Južne Afrike, ki skupino spremljajo vse od začetka turneje Native. Skupina, ki se jo je na trenutke slabo slišalo, je dodobra razgrela pričakujočo množico in nad pričakovanji navdušila. Po petinštiridesetih minutah bobnov in harmonike, ki naj sicer ne bi spadala k alternativnemu rocku, vendar nas je vse pozitivno presenetila, se je zavesa zagrnila. In spet je sledilo čakanje, med katerim so lahko prisluhnili nekaterim pesmim, ki so boleče spominjale na uspešnice skupine, začetek vsake pa jih je delal še bolj nestrpne, kar je povzročalo nemalo vprašanj o tem, kdaj se bodo prikazali. In malo pred pol deseto so se končno res!

S svojo »hipster« frizuro in glasom, ki v živo zveni še bolje kot na posnetku, je Ryan Tedder, oblečen le v navadno črno majico in usnjeno jakno, v trenutku zavzel oder in množica se je kriče spravila na noge. Tudi tisti, ki so prej samo sedeli in čakali, so skočili v zrak in se priključili uvodnim taktom pesmi Light it up, ki je bila več kot primerna za začetek malo manj kot poldrugo uro dolg koncert, čeprav se je samo besedilo pesmi slabo slišalo.

Sledile so preposlušane uspešnice Secrets, All The Right Moves in Stop and Stare z njihovih prvih albumov, čigar refrene so poznali celo tisti, ki so bili na koncertu le kot spremljevalci svojih mladoletnih otrok ali navdušenih punc.

S svojo »hipster« frizuro in glasom, ki v živo zveni še bolje kot na posnetku, je Ryan Tedder, oblečen le v navadno črno majico in usnjeno jakno, v trenutku zavzel oder in množica se je kriče spravila na noge.

Pravo navdušenje se je začelo šele s pesmijo Something I Need, ki je bila tudi prva z albuma Native. Takrat se je množici dobesedno »utrgalo«. V zrak so molele roke, telefoni so zamenjali dobre stare vžigalice, peli pa so prav vsi.

Nadaljevali so z njihovim prvim hitom Apologize, ki se je prevesil v priredbo Stay with me, tej pa je sledila priredba pesmi Budapest Georga Ezre. Vrhunec večera je bila zagotovo skladba Come Home, med katero je Ryan v glavo skorajda dobil slovensko zastavo, ki jo je na začudenje vseh razpel in celo pravilno obrnil. Potezo z zastavo bi marsikdo lahko razumel kot »pocenski« trik za pritegnitev občinstva. Vendar je pevec ni prinesel, ampak jo je dobil, no, dobil v glavo, od ene izmed oboževalk. Eno naj uspešnejših skladb, Good Life, je tokrat zapel kar v prirejeni slovenski verziji, ki so jo lansko leto pripravili člani Superhearo Orchestra.

Kitarski solo Zacha Fikinsa nas je nato uvedel v Counting Stars, sledili sta mu malo manj znani Au Revoir in Can’t Stop, med pesmijo Feel Again pa si je Ryan privoščil hiter sprehod ob prvi vrsti. Nato je sledila njihova najnovejša skladba I Lived, pri kateri je Ryan poudaril, da jo spremlja njegov najljubši spot, ki pripoveduje o dečku s cistično fibrozo.

Skupina se je nato začela poslavljati, vendar jih je množica z vpitjem, skakanjem in vzklikanjem priklicala nazaj. Prevesilo se je v uvodne takte udarne Love Runs Out, ki je zatresla dvorano. Sledila ji je umirjena Armstronogova What A Wonderful World, za zaklju- ček pa je poskrbela njihova energična If I Lose Myself. Ob koncu se je Ryan večkrat zahvalil množici in ji obljubil, da se zagotovo še vrnejo, najbližje pa nam bodo naslednje leto v Budimpešti. Morda takrat zapojejo tokrat pozabljeno pesem Preacher.

Be the first to comment on "Z vsako zlomljeno kostjo prisežem, da sem živel"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*